Gozón

Gozón (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v severnem kotu osrednje Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 36 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu, zahodu in vzhodu meji na Kantabrijsko morje, na jugozahodu meji na Corvero de Asturias in Avilés, na jugz na Carreño. Središče občine je v Luancu ().

Zgodovina V dvanajst krajih občine so odkrili arheološke najdbe iz paleolitika, najpomembnejše najdišče v Bañuguesu. Iz neolitika so gomilna grobišča v pet krajih. Ostanki gradišč so v Cantuju la Figal, Garabatelesu, El Castiellu in El Cuernu, ki jih še niso odkrili. thumb|desno|Hiša Mori v Luancu V starem veku je obratovalo tu pristanišče, ki je sprejemalo ladje iz rimskih provinc Betika in Luzitanija. V 2. stoletju je bilo ozemlje popolnoma romanizirano. Bañugues je izvrstno bogat z najdbami iz tega časa.

Okolica je imela pomembno vlogo tudi v času oblasti Svebov. V zgodnjem srednjem veku listine že omenijo današnji Gozón, ki je bila velika občina, ker je obsegala današnje občine Carreño, Corvera, Castrillón, Illas in Avilés. Alfonz III. Asturijski je v Castrillónu dal postaviti grad Gauzón, kjer je nastal simbol Asturija zlati Križ zmage.

V 9. in 11. stoletju je bila okolica kraljevo zemljišče, kjer je cvetel ribolov, proizvodnja soli in kmetijstvo. Pozneje so kralji darovali zemljišča cerkvi in samostanom, ki so dobili tudi pravice nad ribolovom. Veliko cerkvenih posesti se je ohranilo tudi v 19. stoletju. Gozón je dobil mestne pravice v 13. stoletju od Alfonza X. Kastiljskega. Iz tega časa omenijo dejavnost kitolova v občini.

V 14. stoletju je Ferdinand IV. Kastilijski postavil Gozón pod oblast Avilésa. Gozón je samo 1605 dobil nazaj svojo samostojnost. V 17. stoletju preneha kitolov in občani osredotočijo na ribolov, ki je pozneje dobavljal obilno surovino tovarni konzerv.

V 17. in 18. stoletju se je silno razvijalo pristanišče, ki je imelo tesne stike z drugimi pristanišči Kantabrijskega morja. Povečala se je gospodarska moč in vpliv ribolovskega ceha, ki je bil prvoten delodajalec. Pristanišče so utrdili s topi, da bi ga branili pred napadi angleških piratov. Gozónski mornarji so v veliku številu služili v španski kraljevi mornarici.

V 17. stoletju so v Asturiji prvič tukaj začeli udomačiti koruzo, ki je v veliki meri prispevala k izboljševanju oskrbe z živili. Daleč od obale so se ukvarjali tamkajšnji občani s kmetijstvom, medtem ko sta imeli plemiški družini Pola in Peñalba predpravice v občinskem svetu.

V španski vojni za neodvisnost je občina Gozón dala vojake polkoma Candás in Luanco. Vojna je zelo prizadela gospodarstvo občine, ki je v naslednjih desetletjih zastajalo. Nato je prišel ponovni razmah v življenju Gozóna: so se razširili parniki namesto jadrnic in so postavili prve tovarne konzerv. Izseljenci v Ameriki so nakazali en del svojih zaslužkov, ki je prispeval k razvoju gradbeništva.

Vendar je dobilo pristanišče El Musel v Gijónu večjo vlogopo zaslugi kraljevih odredb, ki ga pristanišče v Gozónu nikoli ni moglo prekašati.

Razvijalo se je pa rudarstvo (predvsem kopanje železove rude) v občini (v prvi vrsti v Bañuguesu). Surovino je predelovala tovarna El Felguera v Langreu. Izgradili so nove ceste proti Avilésu in Candásu, toda nikoli ni bila izgrajena železniška proga v občini. Tudi v tem času se pojavi v občini turizem (najpomembnejša tarča je kopališče El Rosario).

Na koncu španske državljanske vojne je veliko republikancev skozi pristanišče Gozóna pobegnilo iz Španije.

V 50. 20. stoletja se je naprej povečala industrija (železarska in živinorejska), kar je privlačilo veliko priseljenskih delavcev v Gozón (predvsem iz srednjega in južnega dela Španije). Kmetijstvo se je zmanjšalo, ker je bilo v industrijskih predelih večje povpraševanje za mlečne in mesne izdelke.

V zadnjih desetletjih 20. stoletja je kriza prizadela gospodarstvo občine, ki se jo je uspelo znižati s spodbudo prekomernega turizma. Trenutno poteka popravilo pristanišča, da bi lahko vzcvetela prostočasna plovba.

Geografija thumb|desno|Rt Peñas/Peñes Občina se nahaja poleg rta Cabo (, asturijsko cabu Peñes). Obalo pobarvajo očarljive skale, pod katerimi je veliko plaž. Na morju je nekaj otokov kot Herbosa in Carmen.

V okolici Vioda so ostanki stare vulkanske kaldere, ki se je napol potopila v morje. Na ozemlju je veliko vulkanskih kamnin.

Občina nima pomembne reke, le majhne potoke (kot Falcona). Zaliv Charca de Zeluán y Ensenada de Llodero (v asturijskem jeziku se imenuje Ensenada de Lloderu) je domačijo ptic selivk.

V gozdovih prevladujejo evkalipti, druge pomembnejše vrste so kostanji, hrastovi in jeseni.

Gospodarstvo Danes se malo ljudi ukvarja z ribolovom, ki je bil nekoč temelj gospodarstva.

Industrija je še dejavna, ki je tesno povezana z industrijo Avilésa in Gijóna. Tretja glavna panoga je trgovina in se razvija turizem.

Daleč od obale, v vaseh se zmanjša vloga kmetijstva in živinoreje, čeprav so poskusi razvijati živonorejo z lepimi izzidi. Razvijala se je predvsem konjereja, kar je edinstveno v Asturiji.

Kultura thumb|desno|Urni stolp v Luancu Luanco je najbogatejši s kulturnimi spomeniki kot s cerkvami iz srednjega veka ali palačami in starimi meščanskimi hišami. Zelo je znamenita stavba urnega stolpa, ki je bil zgrajen 1705 in na sebi nosi simbol Asturije Križ zmage.

Hiša Mori je okrasek asturijske secesije.

Na obali sta dva svetilnika: prvi je San Juan (asturijsko San Xuan, zgrajen 1861), drugi je na rtu Peñes (zgrajen 1852).

V vsakem letu, prvi vikend marca imajo festival Oricio/Oriciu (Morski ježek) v Bañuguesu. Na koncu julija organizirajo teniški turnir na plaži La Ribera v Liancu.

V Luancu deluje Asturijski mornarski muzej.

Raba asturijskega jezika v občini Občina Gozón uradni uporabi asturijski jezik, zato se v uradnih dokumentih (tudi v tistih, ki so napisani v kastilijski španščini) rabijo asturijsko poimenovanje naselij občine. Le v Luancu uporabijo dvojezične napise.

Sklici

Kategorija:Občine v Asturiji