Ribadesella (, , ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v vzhodni Asturiji, na obali Kantabrijskega morja, približno 83 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, zahodu na Caravio, na jugozahodu na Parres in Cangas de Onís ter na vzhodu na Llanes. Ribadesella je izjemna turistična tarča v Asturiji. V občini uradno uporabijo asturijski jezik, zato so v rabi asturijsko ime naselij.
Zgodovina V občini so fosili dinozavrov iz jure. V paleolitiku so ljudje živeli v jamah, kjer so pustili različne jamske slike in znake. O okolici je prvič poročal grški geograf in zgodovinar Strabon v 1. stoletju pr. Kr., ki je omenil, da je tukaj meja med keltskimi Asturci in Kantabri. Naselja okoli današnje Ribadeselle so že omenjena v listinah iz 9. stoletja. Ribadeselli je 1270 daroval Alfonz X. Kastiljski ustanovno listino, v kateri je odredil združitev Lecesa in Meluerde. V srednjem veku je delovala ladjedelnica v mestu in je cvela trgovina s soljo. Tudi je bil donosen lov lososev v Selli in je veliko ljudi opravljalo kitolov, ki je bila tako razširjena dejavnost, da je bila v mestu t. i. Kitova hiša, kjer je potekala gospodarska dejavnost v zvezi s kitolovom (npr. prodaja kitovega olja in osoljenega kitovega mesa).
V 17. stoletju so poskusili pristanišče tako razširiti, da bi lahko postalo največje pristanišče Asturije, vendar je na koncu pristanišče v Gijónu doseglo večjo razvitost v 18. stoletju. Kljub temu je pristanišče v Ribadeselli ohranilo svojo pomembnost, ker je imelo koristne stike z nizozemskimi, francoskimi, flamskimi, angleškimi in irskimi pristanišči. V 16. stoletju so ustanovili družbo, ki je skrbela za bolnike ter za vdove in sirote mornarjev. Tudi so utrdili pristanišče in več pomembnih krajev v mestu, da bi se učinkovito branili pred napadi piratov. V 18. stoletju je upadlo število kitov, zato se je začasno zmanjšal tudi ribolov. V španski vojni za neodvisnost je bilo tukaj poveljstvo generala Francisca Ballesterosa, ki je bil poveljnik asturijskih odpornikov. 1810 je francoski general Jean Pierre Bonet premegal odpornike in zasedal Ribadesello, kljub temu so še naprej nadlegovali njegove vojske gverilci. V vojni je Ribadesella novačila lasten bataljon s 700 vojaki in je njeno borbo proti Francozem podpirala tudi angleška mornarica. V drugi polovici 19. stoletja se je veliko ljudi izselilo v Kubo, kar je omogočalo osnovanje plovbnih in gospodarskih stikov med Ribadesello in Karibi. 1865 so gradili leseni most nad reko Sello, na katerem je bila bitka 1873 v karlistični vojni. 1898 je bil izgrajen prvi železni most, ki so ga v španski državljanski vojni uničili. 1940 so gradili betonski most, ki sedaj stoji nad reko. V 60. in 70. 20. stoletja je vzcvetel turizem na obali, zato število prebivalstva v Ribadeselli ni upadlo v izrazito veliki meri kot drugje v Asturiji.
Geografija Pokrajina je geografsko raznolika, ker se nahajajo tukaj reke, klanci, krasi, obale, pašniki, sklanata območja in skale. Tukaj je ustje reke Sella. Zanimivost terena, de je možno iti v vas Cuevas del Agua le skozi jamo La Cuevona, ker ni druge poti. Potoki pogosto tečejo skozi jame. Agadamía je meja med Llanesem in Ribadesello, medtem ko potok Cerracín loči občino od Caravie. Gore so sorazmerno visoke, kar je nenavadno na asturijski obali. Najvišji vrh je Mofrechu (897 m), ki je na meji med Ribadesello in Cangasem de Onís. Na obali je več plaž. Najpomembnejša je plaža Santa Marina blizu ustja Selle. Podnebje je zmerno in sorazmerno soparno.
Gospodarstvo Gospodarstvo je bilo vedno močno in vztrajno v Ribadeselli, ki se temelji še danes na trgovini, kmetijstvu in ribolovu. Zelo velik pomen ima storitveni sektor, predvsem pa turizem, ki zaposluje več kot polovico (57,12 %) prebivalstva. Kmetijstvo in živinoreja postopoma upadata. Trenutno 16 % je zaposlano v tej panogi. V živinoreji osredotočijo na proizvodnjo mleka. V ribolovu delujeta komaj 2 %. V gradbeni industriji in drugih tovarnah (kot v leseni industriji) deluje skoraj 27 % prebivalstva.
Kultura Jama Tito Bustillo, kjer so odkrili veliko jamskih slik, je sprejeta kot del svetovne dediščine. Kulturna dediščina Ribadeselle je monumentalna, ker je enako izjemno bogata cerkvena in tudi meščanska stavbena kulturna dediščina. V 13. stoletju je bila zgrajena cerkev Marije Device v Juncu (Xuncu) v romanskem slogu. V Lecesu je tudi ena romanska cerkev, posvečena Svetemu Štefanu. Kapelo Marije Device v Guíi, ki jo je dal postaviti ceh ribičev je zgrajena v protorenesančnem slogu v 16. stoletju. Cerkev sv. Martina v Colleri je bila zgrajena v baročnem slogu. Cerkev Svete Marije Magdalene v Ribadeselli je najmlajša cerkvena stavba, ki je bila zgrajena 1936. Stolp Svetega Štefana v Lecesu in stolp v Juncu sta zgrajena v 14. stoletju. Palača v Rioselli, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, je bila nekoč stara mestna hiša. V 19. stoletju so gradili stražni stolp po navdihu srednjeveškega stavbarstva.
Galerija
Pobrateno mesto Sanguinet, Francija
Znane osebe Xandru Martino Ruz, asturijski pisatelj in prevajalec
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji