Place Bellecour () je velik trg v središču Lyona v Franciji, severno od okrožja Ainay. S površino 312 m x 200 m (6,2 ha) je eden največjih odprtih trgov (brez zelenih površin ali drevja) v Evropi in tretji največji trg v Franciji, takoj za Place des Quinconces v Bordeauxu (12,6 ha) in Place de la Concorde v Parizu (8,6 ha). Je tudi največji trg v Evropi, namenjen izključno pešcem: na trgih Place de la Concorde in Place des Quinconces je namreč dovoljen promet vozil.

Na sredini stoji konjeniški kip kralja Ludvika XIV., delo Françoisa-Frédérica Lemota (1825). Na zahodnem delu trga je še en kip, ki upodablja Malega princa in Antoina de Saint-Exupéryja. Na trgu stojita tudi dva paviljona; v enem je lyonska turistično-informacijska pisarna, v drugem pa umetnostna galerija.

Trg je del območja svetovne dediščine UNESCO.

Lega

Ta trg predstavlja osrednjo točko območja Presqu'île (polotok) med rekama Saona in Rona v 2. lyonskem okrožju. Na njem so turistični urad mesta Lyon in glavna pošta. Je stičišče mestnih nakupovalnih ulic; od tu se začnejo štiri glavne ulice (dve sta namenjeni le pešcem): Rue de la République, ki vodi do mestne hiše (Hôtel de Ville) in operne hiše Opéra Nouvel; Rue Victor-Hugo in Rue du Plat, ki obe vodita do območja Perrache; ter Rue du Président-Édouard-Herriot, kjer je zbranih veliko luksuznih trgovin in ki vodi do trga Place des Terreaux. Četrt Vieux Lyon in lyonska stolnica ležita na drugi strani reke Saône, nasproti trga.

Trg Place Bellecour je izhodiščna točka (kilometer 0) za Lyon: vse razdalje se merijo od te točke.

Postaja podzemne železnice na trgu, prav tako imenovana Bellecour, je stičišče linij A in D. Trg oskrbujejo tudi številne avtobusne linije, vključno s številkami 10, 14 in 88.

Zgodovina V galo-rimskem obdobju je bila četrt Bellecour naplavinski otok. V rimskih časih so na tem območju potekale vojaške in trgovske dejavnosti; odkrili so ostanke koč, imenovanih Canabae, ki so služile kot skladišča za trgovce in galo-rimske ladjarje.Jean Pelletier, Connaitre son arrondissement, le 2e, Lyonnaises d'art et d'histoire editions, p. 14

Konec 12. stoletja je imel lyonski nadškof tam vinograd z imenom Bella curtis ( oziroma »lep vrt«). Območje je bilo opuščeno in je postalo močvirnato.

Leta 1562 je François de Beaumont, baron des Adrets, napadel Lyon in svoje vojake namestil na travniku »Pré de Belle-cour«.Jean Pelletier, Connaître son arrondissement, le 2e, Lyonnaises d'art et d'histoire editions, p. 28

Leta 1604 je Henrik IV. mestni svet Lyona prisilil, da odkupi zemljišče, ki je takrat služilo kot pašnik, in ga preuredi v javni trg, vendar so dediči nadškofa temu ukazu sodno oporekali, kar je privedlo do dolgotrajnega sodnega spora.

Mnogo let pozneje, leta 1708, je Ludvik XIV. Francoski pridobil lastništvo nad trgom. Leta 1715 je ta postal kraljevi trg (Place Royale). Poimenovali so ga Place Louis-le-Grand in ga okrasili z bronastim kipom kralja, ki ga je izdelal Martin Desjardins. Okoli trga so nato zgradili stavbe, katerih fasade je zasnoval Robert de Cotte, glavni arhitekt Ludvika XIV.

Med francosko revolucijo so na trgu 14. julija 1790 postavili oltar, posvečen svobodi. Trg je spremenil ime in postal Place de la Fédération (Trg federacije). Leta 1792 so na njem postavili giljotino. Kraljevi kip so leta 1793 uničili, trg pa preimenovali v Place de l'Égalité (Trg enakosti).

21. junija 1800 je Napoleon I. po zmagi pri Marengu položil temeljni kamen za nove stavbe. Trg so preimenovali v Place Bonaparte, pozneje pa v Place Napoléon. V času restavracije Burbonov, leta 1825, so postavili nov kip Ludvika XIV.

Šele v času tretje francoske republike je trg dobil svoje današnje ime: Place Bellecour.

Kipi

Na sredini trga stoji konjeniški kip Ludvika XIV., delo Françoisa-Frédérica Lemota. Ob vznožju kipa sta postavljeni dve alegorični figuri, ki predstavljata reki Saôno in Rono; izdelala sta ju brata Nicolas in Guillaume Coustou leta 1720. Podstavek izvira iz vasi Le Perréon v regiji Beaujolais.

Prvi kip je bil izdelan leta 1713, a je bil uničen med francosko revolucijo leta 1793, da bi iz njega izdelali topove. Sedanji kip, ki ga je v Parizu izdelal François-Frédéric Lemot, so na trg postavili leta 1825. V Lyon so ga prepeljali v dvanajstih dneh s pomočjo vprege, ki jo je vleklo štiriindvajset konj. Prihod kipa v mesto je bil slovesen dogodek, ki je privabil številne gledalce.

Na trgu stoji tudi kip Antoinea de Saint-Exupéryja, ki sedi pred Malim princem. Postavili so ga leta 2000 ob stoletnici letalčevega rojstva.

Glavni dogodki Na trgu Bellecour se skozi vse leto odvija vrsta dogodkov: Pozimi postavijo drsališče. Občasno potekajo koncerti in prireditve, na primer knjižni sejem ali delitev vodnika »Petit Paumé«. Pogosto tod potekajo študentski ali sindikalni protestni shodi. Za binkošti vikend poteka tekmovanje v balinanju (pétanque). Vsak petek zvečer je trg izhodišče za skupinsko vožnjo na rolerjih. Pozimi postavijo 60-metrsko panoramsko kolo. Prej je stalo na trgu Antonin Poncet, od leta 2006 pa je zaradi obsežnih del postavljeno v bližini, na trgu Bellecour. Razstavijo ga v začetku marca.

Sklici

Zunanje povezave

Lyon Passionnément: the Place Bellecour Aerial view of the square History of the equestrian statue of Louis XIV Embellishment of the place Bellecour

Kategorija:Zgradbe in objekti v Lyonu Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji