Mestna hiša ali Hôtel de Ville (, mestna hiša; )) je občinska stavba v mestu Arles v departmaju Bouches-du-Rhône na jugu Francije, ki stoji na trgu Place de la République. Francoska vlada jo je leta 1920 razglasila za zgodovinski spomenik.

Zgodovina

Prva mestna hiša v Arlesu je bila srednjeveška stavba, ki je stala med palačo Palais des Podestats na trgu Plan de La Cour in stolpom z uro iz začetka 16. stoletja. Na vrhu stolpa z uro je stal bronasti kip boga Marsa, ki ga je leta 1515 izdelal Laurent Vincent iz Avignona.

Do sredine 17. stoletja je bila stara stavba dotrajana, zato so se mestni svetniki leta 1657 odločili, da jo porušijo in nadomestijo z imenitnejšo stavbo. Načrt za to lokacijo je vključeval postavitev rimskega obeliska iz 4. stoletja, znanega kot Obélisque d'Arles, na trg pred predvideno mestno hišo.

Gradnja nove stavbe se je začela 10. junija 1673. Zasnoval jo je Jacques Peytret ob tehničnem sodelovanju pariškega arhitekta Julesa Hardouin-Mansarta; zgradila sta jo Claude Roux in Charles Troutin iz klesanega kamna za 40.000 francoskih livrov, uradno pa je bila odprta 22. marca 1676.

Zasnova je vključevala simetrično glavno pročelje s petimi osmi, obrnjeno proti glavnemu trgu (danes Place de la République). Stari stolp z uro so ohranili iz prvotnega kompleksa in ga vključili v severovzhodni kot nove stavbe, kar je vplivalo na simetrijo pri pogledu od daleč. Pritličje nove stavbe je bilo obdelano v rustiki. Osrednja os je vključevala vhod s pravokotnim zaključkom in profiliranim okvirjem; V prvem nadstropju je bilo okno s polkrožnim zaključkom in balkonom, obdano s pari stebrov korintskega reda, ki so nosili venčni zidec s konzolami; v drugem nadstropju je bil grb, obdan s pari pilastrov korintskega reda, ki so nosili trikotni zatrep s kiparskim prikazom sonca – simbola Ludvika XIV. – v timpanonu. Preostale fasadne osi so imele v pritličju okna s polkrožnim zaključkom, v prvem nadstropju pravokotna okna z venčnimi zidci, v drugem nadstropju pa križna okna. Te osi so obdajali pilastri korintskega reda, ki so nosili parapet z balustrado in vrsto okrasnih vaz. Glavna notranja prostora sta bila Salle du Conseil (svetniška dvorana) v prvem nadstropju in preddverje v pritličju.

Ob mogočnem stopnišču, ki je vodilo v svetniško dvorano, so stali kipi levov; prvotno je stopnišče krasil tudi vrhunski marmorni kip, znan kot Venera iz Arlesa, ki izvira iz 1. stoletja pr. n. št. in je bil leta 1651 odkrit v rimskem gledališču v Arlesu. Pozneje so ga nadomestili z repliko, izvirnik pa premestili v pariški Louvre. Preddverje je bilo znano po svojem plitvem oboku, ki ga je zasnoval Hardouin-Mansart in ki so ga opisali kot le chef-d'œuvre absolu de la stéréotomie française (»absolutna mojstrovina francoske stereotomije«).

Po osvoboditvi Arlesa, ki so jo med drugo svetovno vojno 24. avgusta 1944 izvedle Francoske notranje sile (FFI), so se enote FFI zbrale pred mestno hišo.

Sklici

Zunanje povezave

Structurae

Kategorija:Arles Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1676