George Smith Patton mlajši

George Smith Patton mlajši (izvirno ), ameriški moderni peterobojec in general, * 11. november 1885, San Gabriel, Kalifornija, † 21. december 1945, Heidelberg, Nemčija.

Patton je najbolj znan kot armadni poveljnik med drugo svetovno vojno, kakor tudi po ekcentričnosti in kontroverznem neposrednem načinu izražanja.

Po diplomi na Vojaški akademiji ZDA je leta 1909 vstopil v Kopensko vojsko ZDA. V letih 1916-17 je sodeloval v neuspešni ekspediciji Pancho Ville, ameriški operaciji, ki je hotela ujeti Pancho Villa. Med prvo svetovno vojno je bil kot prvi častnik dodeljen Tankovskemu korpusu ZDA in se udeležil bojev v Franciji. p. 19, str. 2. Med drugo svetovno vojno je poveljeval korpusom in armadam v Severni Afriki, na Siciliji in na evropskem bojišču. Leta 1944 je Patton postal poveljnik 3. armade, ki je pod njegovim poveljstvom osvojila več ozemlja v krajšem času, zajela več ujetnikov ter napredovala bolj kot katerakoli druga armada v vojaški zgodovini.Wallace, Brenton G., Patton and his Third Army, Harrisburg, PA: Military Service Publishing Co. (1946), ISBN 0-8117-2896-X, str. 194-195.

Družina Rodil se je leta 1885 v San Gabriel Townshipu (današnje mesto San Marino v Kaliforniji v družini Georga Smitha Pattona starejšega (1856–1927) in njegove žene Ruth Wilson (1861–1928). Kljub temu, da je bil že tretji George Smith Patton, so ga klicali Junior (mlajši). Pattonovi so bili vplivna družina škotskega porekla.

Kot otrok je Patton rad bral klasike in vojaško zgodovino. Njegov oče je bil prijatelj Johna Singletona Mosbyja, znamenitega konjeniškega poveljnika Konfederacijske vojske med ameriško državljansko vojno, ki je sprva služil pod J.E.B. Stuartom in nato postal gverilski poveljnik. Patton je tako odraščal z Mosbyjevimi zgodbami in tako si je že kmalu želel postati general.

Izhajal je iz družine z dolgo vojaško tradicijo. Med njegovimi predniki je tudi general Hugh Weedon Mercer iz ameriške osamosvojitvene vojne, prastrici Waller T. Patton (ki je umrl med Pickettovim napadom bitke za Gettysburg), prastrica polkovnika Konfederacijske vojske John M. in Isaac Patton, prastric William T. Glassell je bil častnik Konfederacijske vojne mornarice,... Njegov prapraded, John S. Patton, je bil odvetnik in politik, ki je bil tudi v.d. guvernerja Virginije.

Njegova stara starša po očetu sta bila polkovnik George Smith Patton in Susan Thornton Glassell. Njegov stari oče se je rodil v Fredericksburgu (Virginija), leta 1852 končal Virginijski vojaški inštitut (VMI), nato pa je študiral in deloval kot odvetnik v Charlestonu, Virginija (današnja Zahodna Virginija). Ko je izbruhnila ameriška državljanska vojna, je služil v 22. virginijskem pehotnem polku na strani Konfederativnih držav Amerike. Padel je med bitko za Opequon. Konfederacijski kongres je polkovnika Pattona povišal v brigadnega generala, a ker je ta prej umrl zaradi bojnih ran, ni bilo povišanje uradno.

thumb|150px|left|Mlajši Benjamin Davis Wilson okoli leta 1850. Pattonovemu dedku se je v Charlestonu rodil sin, ki je bil leta 1856 krščen kot George William Patton. Leta 1868 se je v spomin očetu preimenoval v Georga Smitha Pattona. Tudi on je leta 1877 končal šolanje na Viriginijskem vojaškem inštitutu, bil tudi odvetnik v okrožju Los Angeles (Kalifornija) in prvi mestni odvetnik v Pasadeni ter prvi župan San Marina (Kalifornija).

Njegova stara starša po materi sta bila Benjamin Davis Wilson (1. december 1811 - 11. marec 1878) in njegova druga žena Margaret Hereford. Wilson, ki je osirotel v Nashvillu (Tennessee), je odšel v Kalifornijo, kjer je postal trgovec s krznom in poslovnež med indijanskimi vojnami. Sprva se je poročil s Ramono Yorbo, hčerko kalifornijskega veleposestnika Bernarda Yorba; z doto je prejel Rancho Jurupa.

Sam Patton pa se je 26. maja 1910 poročil s Beatrice Banning Ayer (12. januar 1886 – 30. september 1953), hčerko bogatega tekstilnega barona Fredericka Ayerja, s katero sta imela tri otroke: Beatrice Smith (19. marec 1911 – 24. oktober 1952), Ruth Ellen Patton Totten (28. februar 1915 – 25. november 1993), ki je napisala The Button Box: A Loving Daughter's Memoir of Mrs. George S. Patton in George Patton III. (krščen kot George Patton IV.; 24. december 1923 – 27. junij 2004). Slednji je sledil očetovim stopinjam in postal oklepni častnik ter generalmajor Kopenske vojske ZDA.

Izobraževanje in zgodnja vojaška služba thumb|left|Patton na Virginijskem vojaškem inštitutu Patton se je eno leto šolal na Virginijskem vojaškem inštitutu, kjer je bil član bratovščine Kappa Alpha Order. Nato pa je šolanje nadaljeval na Vojaški akademiji ZDA. Prvo leto je ponavljal zaradi slabih ocen pri matematiki, a jih je popravil z odliko in postal tudi Kadet adjutant (drugi najvišji kadetski položaj); tako je diplomiral leta 1909 in bil sprejet v Kopensko vojsko ZDA kot konjeniški častnik.

Poletne olimpijske igre 1912 Leta 1912 se je udeležil olimpijskih iger v Stockholmu in sodeloval v modernem pentatlonu, ki je bil uveden prav na teh olimpijskih igrah. Osvojil je končno peto mesto, pri čemer je bil sedmi (izmed 37) v prostem plavanju na 300 m, četrti izmed 29 sabljačev, šesti v konjeniškem delu, tretji od 15 tekmovalcev v hoji,... Uvrstil se je tudi v ameriško ekipo modernega pentatlona za poletne olimpijske igre 1916, a so slednje odpadle zaradi prve svetovne vojne.

Kontraverznost glede streljanja s pištolo V streljanju s pištolo je Patton dosegel 20. mesto izmed 32 tekmovalcev. Uporabljal je pištolo kalibra .38, medtem ko je večina drugih tekmovalcev uporabljalo kaliber .22. Patton je trdil, da so luknje v papirnati tarči tako velike, da so nekateri poznejši streli zadeli luknje in tako niso pustile nobene sledi na tarči. Toda sodniki so odločili, da je popolnoma zgrešil tarčo. Na sodobnih tekmovanjih se tako danes uporablja premično ozadje, da se prepreči neupoštevanje več strelov skozi isto luknjo. Kljub vsemu je obveljala sodniška odločitev. Patton se ni pritožil oz. se ni zagovarjal.

Mojster meča in Pattonova sablja Po poletnih olimpijskih igrah leta 1912 je Patton z družino potoval v Dresden, Berlin in Nürnberg. Iskal je najboljšega mečevalca v Evropi, pri katerem bi se lahko učil. Tako je izvedel za adjutanta Cléryja, ki je bil francoski mojster in inštuktor sabljanja v Konjeniški šolo Francoske kopenske vojske v Saumorju. Patton se je udeležil intenzivnega šolanja pri Cléryju; po vrnitvi v ZDA je napisal poročilo, katero je bila predstavljeno v zborniku Army and Navy Journal. Marca 1913 pa je objavil prvi članek v zborniku Cavalry Journal. Potem ko je Oddelku za oskrbo predlagal oblikovanje nove sablje, se je poleti 1913 vrnil v Saumur na nadaljnje izobraževanje pod Cléryjem.

Po vrnitvi domov je bil imenovan za najmlajšega mojstra meča (Master of the Sword) Kopenske vojske ZDA v prireditvi v Mounted Service School (Fort Riley, Kansas). Tu je postal tudi inštruktor, pri čemer je tudi moderniziral konjeniško-sabljaške tehnike Kopenske vojske ZDA.

Istega leta je tudi sodeloval pri razvoju nove sablje, t. i. Model 1913 Cavalry Saber. Imela je velik, košarast branik z ravnim, dvoreznim rezilom (namenjenim vbodom, ne pa zamahom), pri čemer je bila namenjena lahki konjenici. Leta 1914 je izdal tudi priročnik Saber Exercise, v katerem je oblikoval sistem usposabljanja za konjeniško in pehotno uporabo sablje; slednja je postala znana kot Pattonova sablja (Patton Saber). Bila je edinstvene zasnove, saj je Patton popolnoma spremenil koncept uporabe: namesto zaobljene sablje, ki je uporabljena z zamahom, je zasnoval ravno rezilo, namenjeno vbodom. Za to se je odločil na podlagi izobraževanja v Franciji in izkušenj iz zgodovine konjeniškega bojevanja; tako je v poročilu The Form and Use of the Saber iz leta 1913 zapisal:

Patton je prav tako zahteval, da se v vojaške tribunale doda črnske častnike, ko so bili sojeni črnski pripadniki. Med vojno v Evropi je največ časa preživel s svojim afroameriških pomočnikov vodnikom Meeksom, več kot z drugimi, pri čemer se je med njima razvil odnos medsebojnega spoštovanja, ki je presegal običajni odnos med generalom in njegovim puršem. Patton ni maral Britance, je pa cenil Montgomeryjeve organizacijske sposobnosti, bolj kot sta jih cenila Eisenhower ali Bradley.

Po osvoboditvi KZ Buchenwald je bil Patton zgrožen nad odkritjem. Nemški domačini so večinoma govorili, da niso vedeli za uničevalno dejavnost taborišča, medtem ko so nekateri priznali, da so vedeli za zločine, a niso mogli nič narediti. Posledično je Patton ukazal, da so okoli 2.000 okoliških prebivalcev prisilili k ogledu taborišča in tako sami videli, kaj so Nemci storili v taborišču.

Kljub temu da je bila velika večina njegovih prepričanj v skladu s splošno mentaliteto tistega časa, pa je bil občasno izredno neposreden pri izražanju. Tako je nekoč dejal:

Potem ko je prebral Koran in opazoval Severne Afričane, je napisal svoji ženi: Pravkar končal z branjem Korana - dobra knjiga in zanimiva. Z zanimanjem je opazoval lokalne navade in metode, poznavalno pisal o lokalni arhitekturi in tudi ocenil hitrost širjenja govoric v arabski deželi na 40-60 milj na dan. Kljub svojemu spoštovanju do Korana pa je bil kritičen do islama: Zdi se mi, da sta fatalistično učenje Mohameda in splošno zaničevanje žensk vodilna vzroka za zavrt napredek Arabca. Tu, mislim, je besedilo za kakšno dobro pridigo o vrlinah krščanstva.Patton. War As I Knew It, str. 49.

Odnos z Eisenhowerjem

thumb|275px|Patton (sedi, drugi iz leve) in Eisenhower (sedi v sredini) z drugimi ameriškimi poveljniki leta 1945.

Odnos med Pattonom in Eisenhowerjem je bil dolgo časa predmet preučevanja zgodovinarjev, saj se je v času druge svetovne vojne razmerje med tema popolnoma zasukalo v manj kot dveh letih. Ko sta se Patton in Eisenhower prvič srečala sredi 20. let 20. stoletja, je bil Patton šest let več vojaške službe kot Eisenhower; slednji je Pattona videl kot vodilnega v tankovskem bojevanju. V obdobju med obema svetovnima vojnama se je zaradi velike depresije zmanjšal proračun Kopenske vojske ZDA in posledično so se zmanjšala sredstva za razvoj tankovske sile. V letih 1935 in 1940 sta Patton in Eisenhower postala zelo tesna prijatelja, tako da so njuni družini skupaj preživljale poletne počitnice. Leta 1938 je bil Patton povišan v polkovnika, tako da je podpolkovnik Eisenhower dejal, da vidi Pattona kot prijatelja, nadrejenega častnika in mentorja.