Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi. V somestju Lime in pristaniškem mestu Callao živi v skupno 8.482.619 prebivalcev (podatki 2007). Obe mesti skupaj predstavljata somestje Lima (Metropolitana de Lima).
Lima je glavno prometno vozlišče, kot tudi najpomembnejše gospodarsko in kulturno središče s številnimi univerzami, šolami, muzeji in spomeniki. Zgodovinsko središče Lime je bilo leta 1988 vpisano (leta 1991 razširjeno) na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Etimologija Ime mesta Lima izvira verjetno iz besede Lima - Jaqaru limaq ali limaq - wayta, kar pomeni "rumeni cvet". Druga možnost je, da ime izhaja iz besede rimaq (ali Wanka limaq) v jeziku Kečua, kar pomeni "govorec". Temu v prid govori tudi dejstvo, da se reka, ob kateri se nahaja mesto imenuje Río Rímac (v jeziku Kečua = Rimaq).
Mesto je bilo ustanovljeno leta 1535 pod imenom "Mesto kraljev" (špansko: Ciudad de los Reyes), ker je bilo ustanovljeno 6. januarja, ki je praznik Svetih treh kraljev. Ime je hitro padlo v pozabo in Lima je ostalo ime na najstarejših španskih zemljevidih Peruja.
Geografska lega Lima se nahaja ob reki Río Rímac ob vznožju zahodnega dela centralnih perujskih Andov, v geografskem območju Chala. Središče Lime se nahaja na nadmorski višini okoli 160 m, sicer pa je mesto poseljeno do višine skoraj 1000 metrov (primestno naselje Chosica ima glavni trg na višini okoli 950 m).Instituto Nacional de Estadística e Informatica: Banco de Información Distrital
Upravni del mesta, je enak s provinco Lima (tudi "Municipalidad Metropolitana de Lima") in ima površino 2.672,28 km². Od tega 825,88 km² ali 30,9 % pripada mestnemu jedru, 1846,4 km² ali 69,1 % pa predmestju in pozidanemu podeželju. Metropolitansko območje Lime je razdeljeno na 43 okrožij v regiji Metropolitana Lima in šest okrožij v regiji Callao. Razprostira se na površini 2.819,26 km².
Metropolitansko območje Lime se razteza okoli 60 km v smeri sever-jug in 30 km v smeri vzhod-zahod. Gosto pozidano mestno območje je na severu omejeno z reko Chillon, na jugu sega do reke Río Lurín, na vzhodu do sotočja Río Santa Eulalia in glavne reke Río Rímac. Center se nahaja približno 15 km od reke Río Rímac.
Reka Río Rímac ima za Limo velik pomen. Reka je vir pitne vode, saj prihaja izpod ledenika. Umikanje ledenika, ki je verjetno posledica podnebnih sprememb povzroča nihanje vodostaja. Poleg tega je celotno povodje reke Rímac izkoriščeno za proizvodnjo električne energije (na elektroenergetsko omrežje Matucana, Huinco in Yanamayo).
Klima Mesto se nahaja v subtropskem pasu. Srednja povprečna temperatura je 18,2 °C. Letno pade povprečno le 13 mm padavin z daljšimi obdobji brez padavin.
Od maja do oktobra je mesto praktično celo dopoldne, pogosto pa cel dan zavito v gosto obalno meglo ali nizko oblačnost (garua). To je posledica kondenzacije vodne pare v zraku nad razmeroma mrzlim morjem, ki ga ohlaja Humboldtov tok, ki prihaja z juga. Lima ima 1284 sončnih ur na leto, 28,6 ur v juliju (pozimi) in 179,1 ur v januarju (poletje). To je zelo malo glede na geografsko lokacijo mesta.Universidad Complutense de Madrid: Lima, un clima de desierto litoral Najhladnejši mesec je avgust. Temperature padejo povprečno na 15,1 °C. Poleti (december-marec) je značilno sončno vreme in prijetne temperature. Najtoplejši mesec je februar s povprečjem 22,3 °C.
Upravna delitev mesta thumb|Mestna (temno rdeče) in primestna okrožja Lime Leta 2002 je bila Lima razdeljena na mesto in regijo Lima Metropolitana.
Upravni del mesta je enak kot provinca Lima. Mesto je razdeljeno na 43 okrožjih (Distritos). Od tega jih je 30 v osrednjem mestu. To so: Ate (ali Vitarte), Barranco, Brena, Cercado de Lima, Chorillos, Comas, El Agustino, Independencia, Jesús María, La Molina, La Victoria, Lince, Los Olivos, Magdalena del Mar, Miraflores, Pueblo Libre (ali Magdalena Vieja), Puente Piedra, Rímac, San Borja, San Isidro, San Juan de Lurigancho, San Juan de Miraflores, San Luis, San Martin de Porres, San Miguel, Santa Anita, Santiago de Surco, Surquillo, Villa El Salvador in Villa María del Triunfo. Vsak okrožje ima svojo lokalno samoupravo.
13 okrožij Lime leži izven mestnega središča v predmestju in na podeželju. To so: Ancon, Carabayllo, Chaclacayo, Cieneguilla, Lurigancho (ali Chosica), Lurin, Pachacamac, Pucusana, Punta Hermosa, Punta Negra, San Bartolo, Santa María del Mar in Santa Rosa.
Metropolitanska občina Lima ima podobne funkcije kot regionalne vlade, saj ne spada v nobeno od 25 regijah Peruja.
Državne funkcije v Limi Lima je glavno mesto Republike Peru s sedežem v Limi. Lima je dom treh vej oblasti. Izvršilna veja ima sedež v vladni palači, ki se nahaja na trgu Plaza Mayor. Zakonodajna veja ima sedež v zakonodajni palači in je dom kongresa Republike Peru. Pravosodni del ima sedež v palači za pravosodje in je dom vrhovnega sodišča Peruja. Prav tako se v Limi nahajajo tudi vsa ministrstva. Mesto Lima je sedež Andske skupnosti narodov, skupaj z drugimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami.
Pravosodna palača je sedež vrhovnega sodišča in je najvišji sodni organ v Peruju s pristojnostjo nad celotno državo. Lima je sedež dveh od 28 višjih ali Superior sodišč. Prvo in najstarejše višje sodišče je Superior Court of Justice v Limi. Zaradi organizacije sodstva v Peruju, je največja koncentracija sodišč prav v Limi. Višje sodišče Cono Norte je drugo višje sodišče s sedežem v Limi in je del sodnega okraja Severna Lima. Ta sodni okraj je pristojen za odločanje v preostalih osmih okrožjih, ki se nahajajo v severni Limi.
Zgodovina Obdobje kolonializma Še pred prihodom Špancev je bilo metropolitansko območje Lime najbolj gosto naseljeno območje perujske obale. 18. januarja 1535 je španski konkvistador Francisco Pizarro mesto poimenoval z imenom Ciudad de los Reyes (mesto kraljev). Mesto je imelo strateško lego med obalo in rodovitno dolino Río Rímac. Bilo pa je tudi dobro izhodišče za relativno hiter dostop v centralne Ande.
Leta 1542 je španski podkralj določil Limo za glavno mesto Nove Granade (današnje države Ekvador, Kolumbija in Venezuela), vključeni pa so bili tudi današnji deli Bolivije, Čila, Paragvaja in Argentine. 12. maja 1551 je bil ustanovljen dominikanski samostan Nuestra Señora del Rosario z univerzo San Marcos (prva univerza v Ameriki). V 16. in 17 stoletju (dveto let) je bila Lima versko, gospodarsko in politično središče španske kolonije v Južni Ameriki.
Mesto je bilo središče represije nad avtohtonim prebivalstvom, vključno z inkvizicijo in sežiganjem na grmadi. Katoliška cerkev je zatirala stare verske običaje, obrede in staro medicino. Mesto je cvetelo pod stalnim dotokom zlata in srebra, ki so si ga Španci najprej prisvojili od Inkov, kasneje pa pridobivali iz rudnikov v Andih. Bogastvo je privlačilo vedno več piratov. Eden znanih Sir Francis Drake je leta 1579 zaprl pristanišče Callao, ki je bilo tudi pristanišče za Limo. Šele 100 let pozneje je bila zgrajena obramba pred napadi piratov.
Prebivalstvo Lime je naraslo že na več kot 25.000 prebivalcev. Kljub občasnim potresom - 20. oktober 1687 (5.000 mrtvih) in 28. oktober 1746 (18.000 mrtvih) - je mesto raslo in se razvijalo. V 18. stoletju je bil položaj mesta z ustanovitvijo podkraljevin Nove Granade (1717) in Río de la Plata (1776), oslabljeno.
Neodvisnost thumb|Vladna palača v neobaročnem stilu thumb|Sodna palača
V decembru 1820 vojska pod vodstvom generala José de San Martína porazi Špance v bitki pri Piscu in zasede Limo. 28. julija 1821 je San Martín uradno razglasil neodvisnost Peruja, potem ko je ta že bila razglašena leta 1820 v Trujillu, kjer je danes spomenik osvoboditvi "La Libertad". 3. avgusta 1821 je bil San Martin izvoljen za predsednika nove republike s sedežem v Limi. Sredi 19. stoletja sledi obdobje industrializacije in leta 1851 v perujsko prestolnico pripelje prva železniška proga, ki je bila tudi prva v Južni Ameriki. Leta 1861 je mesto imelo okoli 100.000 prebivalcev.
Med "Solitrno vojno" (1879-1883) čilske čete zasedejo mesto in ga izropajo. V poznem 19. stoletju pridobivanje gvana na otokih ob obali prinese mestu bogastvo in blaginjo. V začetku 20. stoletja se je začel ponovni vzpon rasti prebivalstva, leta 1919 je bilo v Limi že 175.000 ljudi.
Tik pred 2. svetovno vojno je v Limi živelo že več kot pol milijona prebivalcev. Veliko tujih priseljencev je našlo svojo novo domovino na perujski obali. Kot v kolonialnih časih, so sedaj prihajali kitajski pogodbeni delavci na delo na plantaže. Nastajala je multi-kulturna mešanica narodov, ki je pomembno prispevala k svetovljanski podobi mesta.
V drugi polovici 20. stoletja so problemi na podeželju okrepili priseljevanje v mesto: eksplozija prebivalstva, pomanjkanje infrastrukture in naravne nesreče so omogočile širjenje slumov. Strah pred gverilsko organizacijo Sendero Luminoso (Sijoča pot) v letih 1980 do 1990 je še stopnjevalo položaj.
18. junija 1986 je bil v ženskem zaporu Lurigancho in v zaporu na otoku El Fronton v Callau upor 370 domnevnih podpornikov organizacije Sendero Luminoso. Upor je vlada z orožjem zatrla. Umrlo naj bi 249 zapornikov, med njimi je bilo 124 ustreljenih po tem, ko so že bil upor zatrt.
17. decembra 1996 je 15 članov Movimiento Revolucionario Tupac Amaru med sprejemom napadlo japonsko veleposlaništvo v Limi ter zajelo številne pomembne osebnosti kot talce. 22. aprila 1997 je vojska napadla japonsko veleposlaništvo in končala zasedbo. Vseh 14 ugrabiteljev, 1 talec in dva vojaka so padli. 71 talcev je bilo osvobojenih.
Razvoj prebivalstva Ob prihodu Špancev je imela Lima raster 13 krat 9 ulic in 117 hišnih enot in je bila pravo indijansko naselje. Leta 1562 se je mesto širilo čez reko, ko je bil zgrajen prvi most. Leta 1610 je bil odprt prvi kamniti most. V tem času je imela Lima že okoli 16.000 prebivalcev. leta 1861 se je število prebivalcev prvič povzpelo preko 100.000. Do 1927 se je to število podvojilo. Večina priseljencev je prišla do leta 1950. Danes ima Lima približno sedem milijonov prebivalcev.
Število prebivalcev osrednjega predela mesta (Ciudad de Lima) brez primestnega območja, se je v zadnjih petih desetletjih povečalo za osemkrat: če je bilo leta 1951 v mestu 835.000 ljudi, jih je bilo leta 2007 ob popisu že 6.960.943. Gostota prebivalstva je torej 8.429 prebivalcev na km².
V celotnem mesto, ki se razteza po vsej regiji Lima, živi 8.482.619 ljudi (2007). Gostota prebivalstva je 2846 ljudi na km2. V predmestju in na podeželju zunaj mesta živi 644.799 ljudi. Gostota prebivalstva je tam 349 ljudi na km2.
Pred nekaj desetletji se je zgornji srednji razred preselil iz prenatrpanega mestnega jedra. Zgrajene so bile nove soseske, kot Miraflores in San Isidro, medtem ko je zelo bogata soseska nastala v novem okrožju Monterrico La Molina na vzhodu Lime.
Mestna oblast Od 1. januarja 2011 je županja Lime Susana Villarán de la Puente. To je šele druga ženska na tem mestu. Njen predhodnik Marco Sánchez Parra je bil župan po tem, ko je Luis Castañeda Lossio oktobra 2010 izstopil iz konzervativne stranke "Alianza Unidad Nacional" z namenom, da se osredotoči na svojo predsedniško kandidaturo.
Castañeda je imel v svojem programu zlasti izboljšanje slabe infrastrukture in boj proti kriminalu. Eden njegovih prvih ukrepov na začetku mandata je bil izgon protestnikov, ki so vsakodnevno ogrožali mestno središče in vladna okrožja, kar mu je prineslo podporo ljudi, ki so trpeli zaradi protestov trgovcev in podjetnikov.
Začel je nekaj večjih projektov za rešitev prometnih problemov v mestu. Glavni program je vseboval ukrepe za ureditev okolju prijaznejšega mesta, povečanje rekreacijskih površin in rešitev najbolj v nebo vpijoče problematike, odvažanje smeti.
Partnerska mesta Lima ima tesne stike z naslednjimi mesti: Arequipa, Peru Cuzco, Peru Piura, Peru Trujillo, Peru Los Angeles, ZDA Austin, ZDA, od leta 1981 Cleveland, ZDA Miami, ZDA Stamford, ZDA