Jacques Romain Georges Brel, belgijsko skladatelj, šansonjer in igralec, * 8. april 1929, Schaarbeek (bruseljska četrt), † 9. oktober 1978, Bobigny, Pariz (Francija).
Življenjepis Prvi velik glasbeni uspeh je dosegel leta 1956 s pesmijo Quand on n'a que l'amour in s turnejo po Evropi. Istega leta je tudi nastopil s tedaj že slavnima šansonjerjema Mauricom Chevalierjem in Michelom Legrandom. V Brelovih pesmih se javlja smisel za samoniklo metaforiko, prepleteno z romantično-lirično temačnostjo in ironijo. sličica|Brelov grob. Brel je bil 20 let v vrhu francoske šansonjerske scene, leta 1973 pa se je umaknil na Francosko Polinezijo. Leta 1977 se je za kratek čas vrnil v Pariz in posnel svoj zadnji album. Umrl je za pljučnim rakom, pokopan pa je na otoku Hiva Oa, drugem največjem med Markeškimi otoki, blizu groba Paula Gauguina.
Prevodi Angleške prevode njegovih pesmi so posneli David Bowie, Scott Walker, The Divine Comedy, Terry Jacks, Alex Harvey, Jack Lukeman, Marc Almond, Momus, Neil Diamond, The Paper Chase, Tom Robinson, Judy Collins, Frank Sinatra, Dusty Springfield in The Dresden Dolls. Marlene Dietrich je posnela pesem »Ne Me Quitte Pas« v nemščini (Bitte geh nicht fort). Nina Simone je posnela »Ne Me Quitte Pas« v francoščini.
Številne Brelove šansone sta v slovenščino prevedla Jure Ivanušič in Brane Završan.
Najslavnejši šansoni Quand on n'a que l'amour La valse à mille temps Le plat pays Amsterdam Marieke Ne me quitte pas (Ne zapusti me) Le Bourgeois Les Flamandes
Galerija
Glej tudi:
Šanson Srce šansona Edith Piaf
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Umrli za pljučnim rakom Kategorija:Francoski skladatelji Kategorija:Francoski šansonjerji Kategorija:Francoski igralci Kategorija:Belgijski skladatelji Kategorija:Belgijski šansonjerji Kategorija:Belgijski igralci