Jugovzhodna Azija je geografska regija na jugovzhodu Azije, ki jo sestavljajo regije južno od Kitajske, vzhodno od Indijske podceline in severozahodno od celinske Avstralije, ki je del Oceanije. Jugovzhodna Azija na severu meji na Vzhodno Azijo, na zahodu na Južno Azijo in Bengalski zaliv, na vzhodu na Oceanijo in Tihi ocean, na jugu pa na Avstralijo in Indijski ocean. Poleg Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu in dveh od 26 atolov Maldivov v Južni Aziji je pomorska jugovzhodna Azija edina druga podregija Azije, ki delno leži na južni polobli. Celinska jugovzhodna Azija je v celoti na severni polobli. Edina dela jugovzhodne Azije, ki ležita na južni polobli, sta Vzhodni Timor in jug Indonezije.

Regija leži blizu stičišča tektonskih plošč in jo zaznamuje tako seizmična kot vulkanska aktivnost. Glavna tektonska plošča je Sundska plošča, ki zajema skoraj vse države jugovzhodne Azije razen Mjanmara, severne Tajske, severnega Laosa, severnega Vietnama in severnega Luzona na Filipinih, na jugovzhodu pa sega do province Bali. Gorske verige v Mjanmaru, na Tajskem, na Malajskem polotoku in na indonezijskih otokih Sumatri, Javi, Baliju, Malih Sundskih otokih in Timoru so del Alpskega pasu, Filipinsko otočje, Indonezija ter Vzhodni Timor pa so del Pacifiškega ognjenega obroča. Oba potresno aktivna pasova se stikata v Indoneziji, zaradi česar je v regiji relativno veliko potresov in vulkanskih izbruhov, zlasti na Filipinih in v Indoneziji.

Regija pokriva približno 4.500.000 km2, kar je 8 % skupne površine Evrazije in 3 % celotne kopenske površine Zemlje. Njeno skupno prebivalstvo je več kot 675 milijonov, kar je približno 8,5 % svetovnega prebivalstva. Je tretja najbolj naseljena azijska geografska regija, takoj za Južno Azijo in Vzhodno Azijo. Regija je kulturno in etnično raznolika, saj različne etnične skupine govorijo na stotine jezikov. V regiji je deset držav članic Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN), regionalne organizacije, ki je bila ustanovljena za gospodarsko, politično, vojaško, izobraževalno in kulturno povezovanje med njenimi članicami.

Jugovzhodna Azija je ena najbolj kulturno raznolikih regij sveta. V regiji je veliko različnih jezikov in etničnih skupin. Zgodovinsko gledano so na jugovzhodno Azijo močno vplivale indijska, kitajska, muslimanska in kolonialna kultura, ki so postale osrednje sestavine kulturnih in političnih institucij v regiji. Večino sodobnih držav jugovzhodne Azije so kolonizirale evropske sile. Evropska kolonizacija je izkoriščala naravne vire in delovno silo iz osvojenih dežel ter poskušala razširiti evropske institucije v regijo. Med drugo svetovno vojno je več držav jugovzhodne Azije na kratko okupiral tudi Japonski imperij. Po drugi svetovni vojni je bila večina regije dekolonizirana. Danes jugovzhodno Azijo pretežno upravljajo neodvisne države.

Definicija Regija je bila skupaj z delom Južne Azije Evropejcem do 20. stoletja dobro znana kot Vzhodna Indija ali preprosto Indija. Kitajski viri so regijo imenovali Nanyang ("南洋"), kar dobesedno pomeni 'Južni ocean'. Celinski del jugovzhodne Azije so evropski geografi zaradi lege med Kitajsko in Indijsko podcelino ter kulturnih vplivov obeh sosednjih regij imenovali Indokina. V 20. stoletju se je ta izraz bolj omejil na ozemlja nekdanje Francoske Indokine (Kambodža, Laos in Vietnam). Pomorski del jugovzhodne Azije je znan tudi kot Malajsko otočje, izraz pa izhaja iz evropskega koncepta malajske rase.

Izraz Jugovzhodna Azija je leta 1839 prvič uporabil ameriški pastor Howard Malcolm v svoji knjigi Potovanja po jugovzhodni Aziji. Malcolm je v svojo definicijo jugovzhodne Azije vključil le celinski del in izključil pomorski del. Izraz so zavezniki uradno uporabljali sredi druge svetovne vojne z ustanovitvijo Poveljstva za jugovzhodno Azijo (SEAC) leta 1943. SEAC je populariziral uporabo izraza jugovzhodna Azija, čeprav njena sestava ni bila določena; SEAC je na primer izključil Filipine in velik del Indonezije, vključil pa je Šrilanko. Standardizirana oznaka se je pojavila v 70. letih 20. stoletja. Čeprav se definicije jugovzhodne Azije s kulturnega ali jezikovnega vidika lahko razlikujejo, danes najpogostejše definicije vključujejo območje, ki ga predstavljajo spodaj navedene države (suverene države in odvisna ozemlja).

Politične enote

Suverene države Država Površina(km2) Prebivalstvo(2020) Gostota(km2) HDI(2021)"Human Development Report 2021/2022" (PDF). United Nations Development Programme. 8 September 2022. Retrieved 28 September 2022.Glavno mesto Brunej 5,765 449.002 0,829 Bandar Seri Begawan Kambodža 181.035 16.718.965 0,593 Phnom Penh Indonezija 1.904.569 0,728 Džakarta Laos 236.800 0,607 Vientiane Malezija 329.847 0,803 Kuala Lumpur * Mjanmar 676.578 0,585 Nepjido Filipini 300.000 114.163.719 0,710 Manila Singapur 719,2 5.921.231 0,939 Singapur Tajska 513.120 0,800 Bangkok Vzhodni Timor 14.874 0,607 Dili Vietnam 331.210 0,703 Hanoj

Geografske delitve Jugovzhodna Azija je geografsko razdeljena na dve podregiji in sicer na celinsko jugovzhodno Azijo (ali Indokitajski polotok) in pomorsko jugovzhodno Azijo.

Celinska jugovzhodna Azija vključuje:

Kambodža Laos Mjanmar Malajski polotok Tajska Vietnam

Pomorska jugovzhodna Azija vključuje:

Brunej Vzhodna Malezija Indonezija Filipini Singapur Timor-Leste

Čeprav je Malajski polotok geografsko v celinski jugovzhodni Aziji, ima veliko podobnih kulturnih in ekoloških sorodnosti z okoliškimi otoki, zato jo pogosto združujejo z njimi kot del pomorske jugovzhodne Azije. Geografsko se občasno za del jugovzhodne Azije prišteva tudi Andamanske in Nikobarske otoke v Indiji. Zaradi močnih kulturnih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo se vzhodni Bangladeš in severovzhodna Indija včasih štejeta za medregijski območji med Južno Azijo in Jugovzhodno Azijo. Občasno se k jugovzhodni Aziji prišteva tudi Hongkong. Podobno imajo Božični otok in Kokosovi (Keelingovi) otoki močne kulturne vezi s pomorsko jugovzhodno Azijo in se včasih štejejo za medregijska območja med jugovzhodno Azijo in Avstralijo/Oceanijo. Ob nekaterih priložnostih se Šrilanka šteje za del jugovzhodne Azije zaradi svojih kulturnih in verskih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo. Včasih se k pomorski jugovzhodni Aziji prištev tudi vzhodno polovico otoka Nova Gvineja, ki ni del Indonezije, znano kot Papuanska Nova Gvineja, prav tako pa tudi Guam, Severni Marianski otoki in Palau, ki so bili vsi deli Španske Vzhodne Indije z močnimi kulturnimi in jezikovnimi vezmi z regijo, natančneje s Filipini.

Vzhodni Timor in vzhodna polovica Indonezije (vzhodno od Wallaceove linije) veljata za geografsko povezana z Oceanijo zaradi svojih značilnih živalskih vrst. Geološko se otok Nova Gvineja in okoliški otoki štejejo za dele avstralske celine, ki sta povezani prek Sahulskega jarka. Božični otok in Kokosovi (Keelingovi) otoki so na avstralski plošči, južno od Sundskega jarka. Čeprav sta geografsko bližje pomorski jugovzhodni Aziji kot celinski Avstraliji, ti dve avstralski zunanji ozemlji geološko nista povezani z Azijo, saj nobeno od njiju dejansko ni na Sundski plošči. Geoshema Statističnega oddelka ZN, ki je orodje ZN za politično geografijo, ustvarjeno posebej za statistične namene, je obe otoški ozemlji uvrstila kot dele Oceanije v podregijo UNSD Avstralija in Nova Zelandija (Avstralazija).

Nekatere definicije jugovzhodne Azije lahko vključujejo Tajvan. Tajvan je bil včasih vključen v jugovzhodno Azijo in vzhodno Azijo, vendar ni član ASEAN. Podobno bi lahko argument uporabili tudi za nekatere južne dele celinske Kitajske, pa tudi za Hongkong in Makav, ki se lahko prav tako štejeta za del jugovzhodne Azije in vzhodne Azije, vendar nista člana ASEAN.

Gospodarstvo Ljudje se večinoma ukvarjajo s plantažnim poljedelstvom, kjer pridelujejo čaj, kakav, kavo, koruzo, sladkorni trst in kokosove orehe.

Tajska in Malezija sta v zadnjih dveh letih doživeli hiter razvoj industrije, posledično so se začela graditi velika moderna mesta z revnimi predmestji.

Opombe

Sklici

Kategorija:Azija *