Kitajščina (; ; oz. ) je jezik oz. jezikovna družina, ki je del sinotibetanskih jezikov.

Zaradi števila govorcev kitajščina (kot enotni jezik) velja za najbolj razširjen materni jezik po številu govorcev, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je več kot petina celotnega prebivalstva Zemlje.

Sam jezik oz. jezikovna družina se nadalje deli na 6 do 12 narečij oz. jezikov, med katerimi so najbolj razširjene: mandarinščina (okoli 800 milijonov), wu (okoli 90 milijonov) in kantonščina (okoli 80 milijonov govorcev).

Značilnosti jezika

Kitajščina je izrazito zlogovni jezik. Tipična kitajska beseda je enozložna in nepregibna (tj. se ne sklanja niti ne sprega). Večzložne besede so sestavljene iz enozložnic, npr.:

zilaishui bi = nalivnik (dobesedno: sama-pride-tekočina pisalo).

Kitajski zlog ima zelo natančno določeno zgradbo: zlog se začne s soglasnikom (v nekaterih primerih lahko začetni soglasnik tudi manjka) zlog se konča s samoglasnikom, diftongom (dvojnim samoglasnikom) ali triftongom (trojnim samoglasnikom), lahko pa sledi še končni n ali ng poleg tega obstaja še poseben zloga er (oziroma tudi ar)

Ker so kitajske besede nepregibne, je vrstni red besed v stavku tisti, ki odloča o pomenu. Praviloma je na začetku stavka osebek, sledi povedek in na koncu je predmet, npr.:

Wo he cha. = Jaz pijem čaj.

Pri navajanju oseb je vedno na prvem mestu priimek, nato pa ime ali naziv:

Mao Zedong = oseba s priimkom Mao in imenom Zedong

Mao tongzhi = tovariš Mao (dobesedno: Mao tovariš)

Osebni zaimki

= jaz mandarinsko: wǒ kantonsko: ngo5 = ti mandarinsko: nǐ kantonsko: nei5 = on mandarinsko: tā kantonsko: taa1 = ona mandarinsko: tā kantonsko: taa1

Vljudnostna oblika: nin = vi (vikanje)

Množino tvorimo s končnico men:

women = mi, nimen =vi, tamen = oni, tamen =one

Poudariti velja, da končnica men pomeni množino samo pri zaimkih. Pri samostalnikih je treba število razbrati iz konteksta, npr.:

Wo shi xuesheng. =Jaz sem učenec.

Women shi xuesheng. =Mi smo učenci.

Vprašalnice

Najpomembnejša vprašalna zaimka sta: shui =kdo in shenme = kaj. Po celotnem stavku se vprašamo z vprašalnico ma =ali. Vprašalnice ne spremenijo vrstnega reda besed v stavku:

Zhe shi shenme? = Kaj je to? (dobesedno: To je kaj?)

Zhe shi qianbi. = To je svinčnik.

Ni he cha. = Ti piješ čaj.

Shui he cha? = Kdo pije čaj?

Ni he shenme? = Kaj piješ? (dobesdno: Ti piješ kaj?)

Ni he cha ma? = Ali piješ čaj? (dobesedno: Ti piješ čaj ali?)

Svojilni zaimki

Svojilne zaimke tvorimo s končnico de:

wode = moj, nide = tvoj, tade = njegov, tade = njen

shuide = čigav

Zgled:

Zhe shi shuide shu? = Čigava knjiga je to? (dobesedno: To je čigava knjiga?)

Zhe shi wode shu. = To je moja knjiga.

Vsakdanji izrazi

Ni hao! = Dober dan. (dobesedno: Tebi dobro.)

Zai jian! = Nasvidenje.

Xin nian hao! = Srečno novo leto. (dobesedno: Novo leto dobro.)

Xiexie! = Hvala.

Tujke

V novejšem času je kitajščina sprejela tudi nekaj tujih besed. Pri tem Kitajci tujo besedo najprej razdelijo na zloge, potem pa za vsak zlog poskušajo najti kitajsko besedo s čim podobnejšo izgovorjavo. Na enak način obravnavajo tudi tuja osebna in krajevna imena.

Zgledi:

ka fei = kava

Si luo wen ni ya = Slovenija

Si luo fa ke = Slovaška

Ya nei si Yang sha= Janez Janša

Za lažjo razumljivost Kitajci pogosto dodajajo še kakšen zlog, ki dodatno opisuje pomen besede, npr.

ba lei wu = balet (prva dva simbola posnemata francosko izgovorjavo ba-lei, zlog wu pa je kitajski izraz za ples)

De guo = Nemčija (zlog De izhaja iz originalnega imena Deutschland, zlog guo pa je kitajski izraz za državo)

Glej tudi

kitajska pisava pinjin (kitajska latinica)

Sklici

Zunanje povezave

Kitajsko-slovenski spletni slovar

Kategorija:Sinologija Kategorija:Kitajska kultura Kategorija:Skupni jeziki