Piršenbreg je vas v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Globoko, cerkvenoupravno pa pod Župnijo Pišece. Razložena vas v južnem delu Bizeljskega leži na slemenih in pobočjih gričevja, ki so ga razrezali potoki Gabernica, Trsnjak in Zevnikov potok. Na severu je zaselek Roviše, na vzhodu pa Slopno. V dolini potoka Trsnjaka se nahaja zaselek Dolé. Jugovzhodno od Dolóv v dolini se nahaja Piršenski ribnik, ki je ovalne oblike in je dolg 150 m in širok 70 m.Peter Firbas, Vsa slovenska jezera, DZS, Ljubljana 2001, strani 224–225. Nižje od njega se nahaja še pet manjših ribnikov. V dolinah so predvsem vlažni travniki, v sušnejših legah tudi njive. Na prisojah je precej vinogradov, severna pobočja pa so porasla z listnatim gozdom.

Krajevna cerkev sv. Barbare stoji v Rovišah na ozemlju sosednje vasi Blatno. Zgrajena je bila v 17. stoletju in ima zlat glavni oltar.Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995 .Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 .Krajevni leksikon Dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana 1937, stran 78 .

Ime

Ime kraja po nepreverjeni domnevi izhaja iz nemškega glagola pirschen v naslednjem pomenu:

France Tomšič, Nemško-slovenski slovar, Ljudska knjigarna, Ljubljana 1944 . Pirsch, Birsch f (-) lov; p- - en (h. ge-t) loviti; zasledovati Birsch, Pirsch f (-) lov; b- - en (h. ge-t) loviti; streljati France Tomšič, Nemško-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 1980 . Pirsch f (-) zalaz (lov.) pirschen (du pirsch[e]st; h. ge-t) zalesti, zalezovati (na lovu) Pirsch | hund m lovski pes, ptičar Pirsch | pulver n lovski smodnik Doris Debenjak, Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974 . Pirsch f lov m; preža f Doris, Božidar in Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar, DZS, Ljubljana 2005 . Pirsch, die, lov, preža Pirschbüchse, die, lovska puška pirschen zalezovati, zasledovati Pirschen, das, Jagdart: zalezovanje Pirschgang, der, zalezovanje

Zgodovina

V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Črnile in Sveta Barbara.

Jeseni leta 1941 so Nemci od tu izselili 41 družin in nastanili Kočevarje.

V 60. letih je v vasi kupila zemljišče Lovska družina Globoko. Leta 1976 so slavnostno odprli nov lovski dom.Ob 70-letnici Lovske družine Globoko razvili nov prapor, Posavskiobzornik.si, pridobljeno 11. maj 2021.

Prebivalstvo

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2021 2024 Prebivalcev 293 274 311 341 361 353 327 329 303 293 267 243 265 259 252

Etnična sestava 1991:

Slovenci: 225 (92,6 %) Makedonci: 1 Neznano: 17 (7 %)

Znani krajani

Mihael Umek (1886–1966), stolni župnik in kanonik v Mariboru.

Galerija

Sklici

Kategorija:Naselja Občine Brežice