Rogla (smučarski center)

Rogla je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto decembra 1973.

Leži na vrhu Zreškega Pohorja na nadmorski višini 1517 m, v občini Zreče. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog.

Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; Monika Seleš, Španska rokometna reprezentanca, Goran Ivanišević, Petra Majdič, Goran Dragić, Paris Saint-Germain FC, Panathinaikos F.C. in Francoska rokometna reprezentanca.

Marjan Osole, dolgoletni direktor zreškega Uniorja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in je najbolj zaslužen za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.

Rogla je v letih 2009 in 2011 gostila svetovni pokal v smučarskih tekih, od leta 2013 naprej pa redno na progi »Jasa« v januarju gosti svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu.

Obisk

Število smučarjev na sezono SezonaŠtevilo smučarjevSmučarskidneviUvrstitev(v Sloveniji)2009/10185,000111—2012/13173,000122—2013/14151,0001271. mesto2014/15177,0001181. mesto2015/16186,9681321. mesto2016/17188,5281201. mesto2017/18202,2301232. mesto2018/19209,6171262. mesto2019/20151,2682020/2160,214772021/22214,8691222022/23196,1151122023/24173,7542024/25186,8871082025/26202,484130

Zgodovina

1928: Koča na Pesku Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred II. svetovno vojno. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku.

1934: Leseni razgledni stolp Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes.

1952: Stara Koča na Rogli Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena.

1956: Nov višji jekleni razgledni stolp Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji.

1973: Otvoritev proge Zlodejevo, sploh prve na Rogli 10. decembra 1973, so odprli sploh prvo progo oziroma vlečnico (sidro) na Rogli, imenovana Zlodejevo, ki je bila tik pod takratno Staro kočo (kasneje pod Hotelom Planja) kar je bilo zelo priročno, saj si naravnost iz hotela stopil na progo. Ime je dobila po bližnji samotni kmetiji Zlodej. Zaradi neugodne (južne) lege, na njej pogosto ni bilo snega, zato so jo po skoraj 40 letih obratovanja zaprli. Danes po njej poteka sankališče Zlodejevo.

1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.

Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.

1981: Odprli so progi Ostruščica 1 in 2 Leta 1981 so odprli vlečnici oziroma obe progi Ostruščica 1 in 2 z sidri, vmes pa so jih nadomestili bolj prijazni krogci za eno osebo, lažji za uporabo. Progi dolžine 600 metrov veljata za srednje zahtevni (rdeče barve). Proga ena ima eno zelo strmo, a kratko prelomnico.

1982: Odprli so progo Jasa Leta 1982 so odprli progo Jasa (dolžine 550 metrov), ki se danes uporablja za tekme svetovnega pokala v paralalelnem deskanju na snegu.

1983: Odprli so Hotel Rogla Leta 1983 so odprli Hotel Rogla, kot prizidek k hotelu Planja, ki so ga odprli nekaj let pred tem in premore 88 sob (176 ležišč). Oba hotela pa povezuje dvoetažni zastekljen hodnik mimo zunanje strani Stare koče. Ima tudi izhod na južno stran proti sankališču Zlodejevo (nekoč smuč. proga).

1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo skvoš igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.

1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli 12. decembra 1989 je Monika Seleš prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je Tom Lajevec z njo opravil intervju za RTV Ljubljana. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski Elan. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi grand slam. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil Marjana Osoleta, tedanjega direktorja zreškega Uniorja.

Razvoj do današnje podobe Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in z Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.

Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog.

Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m2.

Danes V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni Park Mašinžaga, ki bo deloval skozi vse leto.

Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga.

Smučišče

Proge progaDolžinaPadecNivo Uniorček 1300 m43 m Uniorček 2310 m42 m Košuta730 m122 m Jasa 1 (ex Ostruščica 3)500 m140 m Jasa 2550 m140 m Mašinžaga1100 m171 m Ostruščica 1600 m142 m Ostruščica 2620 m142 m Planja 1294 m153 m Planja (levi rokav)475 m100 m Jurgovo 11320 m359 m Jurgovo 1 (desni rokav)760 m100 m Jurgovo 2753 m100 m Jurgovo 3683 m235 m Jurgovo 3 (črna)683 m235 m Jurgovo 3 do 1 (povezava)620 m15 m

Žičnice VlečnicaTip Planja4-sedežnica Uniorček pokriti trak Uniorček 1 krogci Uniorček 2 krogci Mašinžaga 6-sedežnica Ostruščica 1 sidra Ostruščica 2 sidra Jasa sidra Košuta sidra Jurgovo 1 4-sedežnica Jurgovo 2 sidra Jurgovo 3 krogci

Svetovni pokal

Smučarski teki DatumTekmovanjeZmagovalecDrugiTretji ↓ MOŠKI ↓19. december 2009 Sprint 1 km K Petter Northug Tobias Angerer Jesper Modin20. december 2009 Skupinsko 30 km K Petter Northug Alexander Legkov Maxim Vylegzhanin17. december 2011 Skupinsko 15 km K Petter Northug Dario Cologna Alexey Poltoranin18. december 2011 Sprint Prosto Dario Cologna Nikolay Morilov Anders Gløersen↓ ŽENSKE ↓19. december 2009 Sprint 1 km K Marit Bjørgen Justyna Kowalczyk Petra Majdič20. december 2009 Skupinsko 15 km K Justyna Kowalczyk Marit Bjørgen Anna Haag17. december 2011 Skupinsko 10 km K Justyna Kowalczyk Therese Johaug Vibeke Skofterud18. december 2011 Sprint Prosto M. Caspersen Falla Chandra Crawford Ida Ingemarsdotter

Deskanje na snegu Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I.

Rogla (smučarski center)

Źródło i licencja