Občina Gornji Grad je ena od občin v Republiki Sloveniji. Središče občine je kraj Gornji Grad.
Občina obsega področje pod Menino planino, njena naselja pa so hribovske vasice predgorja Savinjskih Alp in osamljene kmetije, ki se nahajajo na nadmorskih višinah med 400 in 900 m. Vodotoki v občini so reka Dreta ter potoki Kropa (Dreta), Žrela, Šokatnica in Pripravna. Najvišji vrhovi so Veliki Rogatec (1557 m), Menina planina (1508 m), Kašna planina (1435 m) in Lepenatka (1422 m).
Glavni prometnici, ki vodita v občino, potekata iz vzhodne smeri mimo Kamnika in iz zahodne meri preko Radmirja, ob tej cesti na južni strani stojijo obnovljene srednjeveške gavge (vislice).
Naselja v občini Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Gornji Grad, Lenart pri Gornjem Gradu, Nova Štifta (novo naselje od 2005, obsega tudi nekdanji naselji Šmiklavž in Tirosek), Šokat
Zgodovina lokalne samouprave Obdobje 1849–1918
Temelji za lokalno samoupravo so bili postavljeni po marčni revoluciji leta 1848, ko je bila odpravljena fevdalna razdrobljenost. Občine so postale osnovne samoupravne enote z zakonom o občinah, ki ga je leta 1849 določil cesar Franc Jožef I. Ob uvedbi občin leta 1850 je Gornji Grad spadal pod okrajno glavarstvo Celje. Leta 1868 so bila ponovno oživljena okrajna glavarstva, Gornji Grad pa je bil združen v glavarstvo Celje.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Maribor: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 2000.
Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno (1918–1941)
Po razpadu Avstro-Ogrske je Gornji Grad spadal pod politično ekspozituro Mozirje. Po popisu leta 1921 je Občina Gornji Grad štela približno 661 prebivalcev. Srezko glavarstvo (okrajno glavarstvo) je začelo delovati 1. junija 1924 v Gornjem Gradu, čemur so Mozirjani precej nasprotovali. V tem času je bil Gornji Grad pomembno cerkveno in upravno središče Zgornje Savinjske doline, saj so tu delovale številne institucije, vključno s srezkim cestnim odborom, srezkim sodiščem, davčno upravo, žandarmerijsko postajo ter dva zdravnika, živinozdravnik, dva advokata in notar.Mavrič, Edi. Gornjegrajsko in njegov čas. Gornji Grad: Občina Gornji Grad, 1998.
Gornji Grad je 5. avgusta 1928 pridobil status mesta, a ga je izgubil med drugo svetovno vojno. Najpomembnejše spremembe so nastale z Zakonom o občinah leta 1933, katerega cilj je bil drastično zmanjšati število občin. Leta 1939 je Občina Gornji Grad obsegala 72,62 km² in je imela 1.366 prebivalcev, kar je bil rezultat teritorialnega povečanja in konsolidacije s sosednjimi kraji, kot so Nova Štifta ter deli prejšnjih manjših občin (Bočna in Kokarje).
Obdobje 1945–1965
Med drugo svetovno vojno je Gornji Grad postal središče dogajanja, saj so se sem preselile enote in poveljstvo IV. operativne cone, tu pa je bilo tudi središče slovenske kulturne dejavnosti. Po letu 1945 je bila oblast organizirana v Krajevnih in Okrajnih narodnoosvobodilnih/ljudskih odborih (NOO/KNOO). Leta 1946 je bil Okraj Gornji Grad odpravljen, pristojen je bil KLO Mozirje.Kopač, Janez. Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006
Leta 1952 so bile s Splošnim zakonom o ljudskih odborih uvedene večje enote – občine, s čimer se je število najnižjih enot zmanjšalo s 1.143 krajev na 369 občin. Občina Gornji Grad je postala samostojna enota z 2.812 prebivalci in del okraja Šoštanj. Obsegala je znatno večje ozemlje kot pred vojno, saj je vključevala tudi Kokarje, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Rečico ob Savinji, Novo Štifto in Solčavo.
Sledila je ključna faza komunalnega sistema (1955–1964), ki je težila k oblikovanju velikih, ekonomsko samozadostnih komun. V tem času je bila Občina Gornji Grad ukinjena kot samostojna enota in pripojena k bistveno večji Občini Mozirje.
Gornji Grad od leta 1994 naprej
Po osamosvojitvi Slovenije je bil vzpostavljen enostopenjski sistem lokalne samouprave. Z Zakonom o ustanovitvi občin leta 1994 je bila občina Gornji Grad ponovno ustanovljena in se je ločila od Občine Mozirje, kar je temeljilo na volji ljudi, izraženi na referendumu. Občina Gornji Grad je bila ponovno potrjena med 192 občinami tudi leta 1998. Podatki iz leta 1999 so pokazali, da je imel Gornji Grad sorazmerno nizek delež lastnih prihodkov, ki so pokrivali 37 % vseh prihodkov.
Občina Gornji Grad danes
Po podatkih iz leta 2025 je imela Občina Gornji Grad 2.549 prebivalcev. Število prebivalcev se v 21. stoletju giblje okoli 2.500. Občina je po številu prebivalcev uvrščena na 168. mesto med slovenskimi občinami. Povprečna starost občanov je 47,5 leta in je višja od slovenskega povprečja (44,1 leta).Statistični urad Republike Slovenije. https://pxweb.stat.si/SiStat/sl.
Gospodarski panogi, ki v občini prevladujeta, sta kmetijstvo (letno pridelajo približno 3 milijone litrov mleka) in lesna industrija. Pomemben del gospodarstva predstavljajo tudi podjetja; leta 2023 je bilo registriranih 208 podjetij.Občina Gornji Grad. https://www.gornji-grad.si/objave/175.
V občini se nahajajo Osnovna šola Frana Kocbeka z dvema podružnicama (v Bočni in Novi Štifti), vrtec, zdravstveni dom, lekarna, pošta, banka in dve trgovini. Leta 2003 je bil odprt tudi DEOS center starejših Gornji Grad.
Glej tudi Seznam osebnosti iz Občine Gornji Grad
Sklici
Zunanje povezave
Domača spletna stran občine
Gornji Grad