Andrej Smole (tudi Andreas Smolle), slovenski folklorist, posestnik, trgovec, zbiratelj ljudskih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.

Smole je bil tesen prijatelj in podpornik Franceta Prešerna ter ena osrednjih osebnosti slovenskega narodnega prebujenja v prvi polovici 19. stoletja.

Življenje Smole se je rodil v ljubljanski gostilni Figovec, ki sta jo vodila njegova starša Helena (roj. Sever) in Mihael Smole (1776–1806). Oče je torej zgodaj umrl, mati pa je prevzela gostilno in se ponovno poročila. Njen drugi mož je bil France Valentin.

V Ljubljani je med letoma 1808 in 1812 obiskoval normalko, v študijskem letu 1817/18 pa je poslušal predavanja iz slovenskega jezika pri Francu Serafinu Metelku. Andrej Smole je z materino vzpodbudo postal trgovec, vendar pa sta ga bolj kot posel zanimala predvsem književnost ter razvoj slovenskega jezika in kulture. Nekaj časa je opravljal prakso v velikih tržaških trgovskih podjetjih, kjer se je poleg nemščine naučil še italijanščine, francoščine in angleščine. Leta 1821 je prevzel upravljanje poštnih hlevov na dvorišču materine hiše na Gosposvetski cesti. V začetku leta 1823 se je zaročil s Fino Češkovo, ki jo je nameraval navdušiti z branjem pesnitve Eloisa to Abelard angleškega pesnika Alexandra Popa. Ker so njeni starši nasprotovali poroki, se je zatekel k potratnemu načinu življenja in številnim ljubezenskim razmerjem. Posledice takšnega življenja so kmalu načele njegovo zdravje. Že leta 1824 se je zdravil v Rogaški Slatini. Istega leta je postal trgovec z žitom v hiši na Dunajski cesti, ki mu jo je kupila mati nasproti domače hiše (pozneje znana kot Figovec). Zaradi slabega poslovanja in razsipnega načina življenja sta bili do leta 1827 obe hiši precej zadolženi. Leta 1826 naj bi po hudem prehladu skoraj umrl. Po okrevanju je navezal razmerje z Marijo Rudolf, ki mu je 4. novembra 1827 rodila sina Andreja.

Zaradi naraščajočih dolgov, h katerim je prispevalo tudi njegovo razkošno življenje in druženje v t. i. »komisiji za uničevanje vina«, mu je sredi leta 1827 grozil stečaj. Okoli 24. junija 1827 je po razkošnem gostovanju prijatelja Andreja Čopa in še dražjem nadaljevanju na lastne stroške zapustil Ljubljano. S potnim listom, dedno odpravnino v višini 6000 goldinarjev in v spremstvu pravnika Jurija Jereba je odpotoval na pot, ki je vodila skozi Idrijo, Trst, Gorico, Videm, Pontebbo, Beljak, Salzburg in Linz. Tam si je priskrbel potni list za tujino ter Jereba imenoval za svojega tajnika in spremljevalca. Prek Bavarske sta prispela v Leipzig, kjer je Smole Jerebu razkril pravi razlog svojega odhoda, nato pa sta prek Hamburga konec julija 1827 prispela v London, kjer sta se razšla. Ker mu je začelo primanjkovati denarja, je skušal dobiti zaposlitev pri londonskem in liverpoolskem trgovskem podjetju. Z izjemo pisma svojemu »revizorju« Jallenu v Kranju se do začetka leta 1831 ni oglašal ne materi ne prijateljem. Leta 1831 je njegova mati ljubljanskemu guberniju predložila dokazilo, da je poravnala vse njegove dolgove, zato je bil zoper njega ustavljen sodni postopek; konkurzna poravnava je bila 3. marca istega leta objavljena tudi v uradnem listu. Tedaj se je Smole, ki je bil pred tem zaprt v milanskem policijskem zaporu, z novim potnim listom vrnil na Kranjsko. Bil je tako telesno oslabel, da ni mogel hoditi brez opore, pozneje pa mu je ohromela še desna roka.

Ker zaradi zdravstvenega stanja ni mogel več nadaljevati trgovske dejavnosti, mu je mati 14. januarja 1833 kupila dolenjski dvorec Prežek (Preissek) pri Cerovem Logu in hišo na Bregu v Ljubljani. Po njeni smrti istega leta je podedoval še 20.000 goldinarjev, od katerih je bilo 12.000 vezanih v dosmrtno rento, zato je smel uporabljati zgolj obresti. Kot lastnik gospostva Prežek je bil Smole leta 1834 vpleten v sporu z gorniki (vinogradniki), ki so se pritožili zaradi previsokih dajatev.SI_ZAL_NME/0180/003/001_00024 Andrej Smole, lastnik gospostva Prežek: pritožba gornikov zaradi višine davka, 1834. V naslednjih letih je prebolel več bolezni, leta 1834 ali 1835 pa je odšel tudi na zdravljenje v Gradec. Poletne mesece je načeloma preživljal v Ljubljani. Smole je na Prežku gostoljubno sprejemal pomembne kulturne osebnosti svojega časa, med drugim Franceta Prešerna, grofa Antona Alexandra Auersperga (Anastasius Grün) in Stanka Vraza. Sicer je živel precej samotarsko. Z Nežo Jaki je imel nezakonskega sina Franca (Šušteršič, r. ok. 1836) in hčer Nežo (r. 1841). sličica|Grob Andreja Smoleta Kot upravitelj zemljiškega gospostva ni bil uspešen. Na Prežeku se je nabral velik dolg, ljubljanska hiša pa je že leta 1836 prešla v last njegovega brata Mihaela. Ob začetku revolucionarnih gibanj, v katera je verjel, je jeseni 1839 gradič prodal in se vrnil v Ljubljano, kjer je – ob praznovanju svojega goda – umrl 30. novembra 1840. Njegova smrt je pretresla tudi hrvaške domoljube. Prešeren pa mu je sestavil prvi znani slovenski parte, ob četrti obletnici smrti pa napisal žalostinko V spomin Andreja Smoleta. Brat Mihael je po letu 1872 (ob razširitvi pokopališča pri sv. Krištofu) dal zgraditi grobnico z nemškim napisom; kamen se danes nahaja na Navju.

Zbiral in zapisoval je slovenske pesmi in jih nekaj tudi objavil (Krajnska čbelica, 1832). Trudil se je za slovenski narodni prerod, s Prešernom sta načrtovala političen časopis, ki pa je zaradi cenzure in Smoletove prezgodnje smrti ostal neuresničen.

Zanimivosti Spominska plošča Andreja Smoleta je bila na prvotni zgradbi gostilne Figovec, po njenem rušenju (1951) pa je dal Plečnik ploščo vzidati v obzidje Križank (Zoisova cesta, Ljubljana).

Pri 25 letih se je poročil z vaško pesnico Tanjo Gregorčič (po poroki Smole) - sestrično Simona Gregorčiča. Imel je nezakonskega sina. Ob smrti je prosil Prešerna, naj skrbi zanj. Tako ga je Prešeren 1846 vzel s seboj v Kranj, kjer je bil njegov pisar.

Sklici

Viri

Stopar, Ivan (1987). Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 285–8. ISBN 86-361-0280-4.

SI AS 315/I/7 Glavna knjiga, št. 6, 1759–1945, fol. 453–68, 511–5.

Kategorija:Slovenski poslovneži Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Andrej Smole Kategorija:Slovenski folkloristi Kategorija:Slovenski zbiratelji