Občina Tržič je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Tržiču. Občina zavzema 155,4 km2 ali 0,8 % ozemlja Republike Slovenije in šteje okoli 15.000 prebivalcev. Na severu meji z Republiko Avstrijo, in sicer po gorskem grebenu osrednjih Karavank, na zahodu meji na občini Žirovnica in Radovljica, na vzhodu na Jezersko in Preddvor ter na jugu na občini Kranj in Naklo. Ozemlje skoraj v celoti pripada porečju Tržiške Bistrice, le manjši del pripada porečju Kokre. Administrativno in naselitveno središče občine Tržič, skupaj z okoliškimi naselji, predvsem Bistrico kot drugim največjim v občini, tvori urbano celoto, v kateri živi vsaj polovica prebivalstva občine.
Severni del občine zavzemajo osrednje Karavanke, proti jugu se pokrajina znižuje v hribovje, najjužnejši del občine pa predstavljajo uravnave, ki pripadajo severnemu delu Ljubljanske kotline in se imenujejo Dobrave.
Gorati del občine prekinjajo večje in manjše doline. Glavne tri so dolina Tržiške Bistrice, dolina Mošenika in dolina Lomščice. Ostro alpsko podnebje, ki prevladuje v občini, je posledica opisane gorske pokrajine in se kaže v dokaj nizkih temperaturah in nadpovprečni količini padavin. 70 % občine prekriva gozd, med drevesnimi vrstami pa izrazito prevladuje smreka. Tržič leži ob glavni ljubeljski cesti, ki pelje iz Ljubljane in Kranja čez Ljubelj v Avstrijo. Od glavnega mesta je oddaljen 45 km, ob delavnikih pelje iz Tržiča v Ljubljano 25 avtobusov, ob sobotah, nedeljah in praznikih 12 ter v času sezone oz. šolskih počitnic 19 avtobusov. Od mednarodnega letališča Jožeta Pučnika (Brnik) je Tržič oddaljen 20 km, avstrijska meja pa je oddaljena 12 km.
Osnovni podatki o občini površina: 155.4 km2 število naselij: 35 največje naselje: Tržič - 3.800 prebivalcev drugo največje naselje: Bistrica pri Tržiču - 2.700 največja nadmorska višina: 2133 m (Košutnikov turn) najmanjša nadmorska višina: 434 m število prebivalcev (2025): 15.110 gostota: 97.5 prebivalca/ km2 število gospodinjstev: 5239 povprečno število članov na eno gospodinjstvo: 2,9 število kmečkih gospodarstev: 399 število stanovanj: 5643 Župan občine Tržič je od leta 2022 Peter Miklič, podžupanja Metka Gaberc, direktor Občinske uprave pa dr. Jure Meglič. Občinski svet sestavlja 24 članov. V stavbi občine deluje tudi upravna enota.thumb|305px|Dovžanova soteska thumb|305px|Tržič. thumb|305px|Dom na Kofcah. thumb|305px|Mejni prehod na Ljubelju. thumb|305px|Stegovniški slap. thumb|305px|Kurnikova hiša v Tržiču.
Občina Tržič je razdeljena na 13 krajevnih skupnosti: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Sebenje, Senično, Tržič - Ravne in Tržič - mesto.
Naselja v občini Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Žiganja vas
Občinski simboli Grb občine Tržič predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na modrem poznogotskem ščitu sanitske oblike. Štiri cine delijo ščit na modri in srebrni del; iz dna ščita raste srebrno obzidje, zgrajeno iz sedmih vrst klesancev, ki nosijo v vencu štiri cine; med klesanci pete vrste so štiri puškarnice. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras, grb pa ima tudi sebi lasten in značilen grbovni okras. V grbu občine Tržič se uporabljajo bela, modra in rumena. (Modra in rumena sta v barvni lestvici sestavljeni iz naslednjih barv: modra: Y = 0; M = 35; C = 100; K = 10 – rumena: Y = 100; M = 20; C = 0; K=0)*
Zastava Občine Tržič je modro-bele barve, na sredini je cinasti rez. Razmerje višine proti dolžini (v:l) je 1:2,5 (ena proti dve celi in pet desetin), s tem da je zastavina ruta razdeljena vertikalno po sredini s cinasto delitvijo med belim in modrim poljem; cine so kvadrataste oblike tako, da ima belo polje dve celi cini in dve polovici ob robovih oziroma modro polje tri cele cine. Zastavo sestavljata bela in modra (Y = 0; M = 35; C = 100; K = 10) barva.
Himna občine Tržič je pesem Naš domači kraj avtorja Matija Mežka, melodijo pa je zasnoval skladatelj Janez Močnik.
Besedilo: Srečni kraji med vrhovi, kjer prijazni so domovi, pesmi naj glasno donijo, čez vrhove se glasijo, v soncu Mošenik odseva, v dnu mu Bistrica odpeva, na domači zemlji večno Tržičan bo živel srečno. Vedrega smo mi duha in slovenskega srca, ki za gorski bije raj, dragi naš domači kraj.
Znane osebnosti, povezane z občino Andrej Perne (1844–1914), pesnik Andrej Praprotnik (1827–1895), pesnik in pisatelj Andrej Šarabon (1860–1941), gospodarstvenik in mecen Bojan Križaj (*1957), alpski smučar Ernest Petrič (*1936), ustavni sodnik, politik in diplomat Ignacij Hladnik (1865–1932), skladatelj in glasbenik Ivan Toporiš (1867–1915), pesnik Janez Demascen Dev (1732–1786), duhovnik, pesnik, prevajalec, urednik Jernej Dolžan (1815–1880), narodni buditelj in pisatelj Josip Novak (1833–1883), pesnik Jože Pogačnik (1902–1980), nadškof Jožef Venceslav Radetzky (1766–1858) Julius baron von Born Karol Pirc (1861–1927), krajevni zgodovinar Odilo Globocnik Peter Gros (1834–1913), pesnik Simon Tadej Volbenk Grahovar (1709–1774), slikar miniatur Tomaž Ahačič - Fogl (1969–2016), glasbenik Tone Pretnar (1945–1992), filolog Viktor Kragel (1883–1951), krajevni zgodovinar Viljem Polak (1843–1908), mecen in graditelj cest ter železnic Vinko Šarabon (1880–1946), geografski pisec Vojteh Kurnik (1826–1886), pesnik Janko Ropret (*1951), pevec in radijski napovedovalec Mako Sajko (1927–2023), filmski režiser thumb|305px|Grad Neuhaus v Tržiču.
Zgodovina občine Občina Tržič je bila ustanovljena na podlagi Začasne srenjske postave iz 17. marca 1849. Na območju današnje občine Tržič, so bile ustanovljene še občine Kovor, Križe,Sv. Ana in Sv. Katarina.
Občina je sprva spadala v okraj Tržič skupaj z občinami Kovor, Križe, Sv. Ana in Sv. Katarina, po ureditvi iz leta 1868 pa pod politični okraj Kranj znotraj dežele Kranjske, občinska uprava pa je bila podrejena okrajnemu glavarstvu. Kljub priključitvi k okraju Kranj je Tržič še vedno ostajal center sodnega okraja.
Z vidovdansko ustavo iz leta 1921 je občina Tržič pripadala Ljubljanski oblasti, še vedno pa je ostajala znotraj okraja Kranj. Kraljeva diktatura je leta 1929 razpustila oblasti in državo razdelila na banovine in občina Tržič je spadala v Dravsko banovino. Aprila 1941 je občina Tržič prešla pod nemško okupacijo, in sicer v območje Spodnje Koroške, ki je urade svojega gaulajterja imela na Bledu. Nova oblast je v juniju 1941 razpustila občinski odbor in nastavili novega župana Nikolaja Klemenca, leto kasneje ga je zamenjal Hugo von Kurz. Tržič je kot mestna občina pripadal podeželskemu okrožju Radovljica.
Po vojni je ozemlje občine Tržič spet spadalo pod okraj Kranj znotraj ljubljanskega okrožja. Delitev na občine po novem zakonu iz leta 1945 še ni obstajala, oblast pa je bila v roki ljudskih odborov kraja – KNOO-jev, ki so bili voljeni vsaki dve leti, izmed njih pa je bil izvoljen tudi izvršilni odbor in predsednik. Z ustavo leta 1947 je bilo ljubljansko okrožje ukinjeno, leta 1949 pa se je oblikovala ljubljanska oblast, ki je obstajala samo dve leti. V aprilu 1952 so bile ponovno uvedene občine in z njimi tudi občina Tržič, v katero so bile vključene predvojne občine Kovor, Križe, Sv. Ana in Sv. Katarina, pravno pa je veljala za mestno občino. Občino je vodil ljudski odbor mestne občine, ki je oblikoval razne komisije. Občina je v letu 1964 prešla v okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani. V ustavi leta 1963 so bile opredeljene tudi krajevne skupnosti, ki pa niso bile obvezne. Po letu 1974 jih je uvedla tudi občina Tržič. Po osamosvojitvi je prišlo do ponovnega razmišljanja o preureditvi Slovenije v občine in oblikovanih je bilo več modelov delitve, v katerih je občina Tržič ostajala samostojna in nespremenjena. Referendum o občinah je bil izveden leta 1994 in občina je ostala nespremenjena, izgubila pa je status mestne občine.
Župani občine Tržič IME IN PRIIMEKZAČETEK ŽUPANOVANJAKONEC ŽUPANOVANJAGašper Pollak18511860Anton Globočnik st.18611866Anton Železnikar18671873Andrej Kališnik18731874Jabornegg18741874Leopold Mally18741876Anton Železnikar18771881Karl B. Mally18811884Friderik Raitharek18841888Anton Globočnik ml.18891896Karel Mally B.18961912Frančišek Ahačič19121921Janez Lončar19211933Frančišek Globočnik19331936Janez Majeršič19361941Nikolaj Klemenc19411942Hugo von Kurz19421945Lovro Cerar19521962Milan Ogris19631965Tine Tomazin19651967Marjan Bizjak19671973Viljem Logar19731974Milan Ogris19741982Janez Piškur19821986Ivan Kapel19861990Peter Smuk19901994Pavel Rupar19942006Borut Sajovic20062022Peter Miklič2022/
Tradicionalne prireditve Mednarodni dnevi mineralov fosilov in okolja – od leta 1973. Danes razstava predstavlja eno največjih tovrstnih prireditev v Evropi, saj se po številu obiskovalcev uvršča na tretje mesto, po kulturnem, izobraževalnem, raziskovalnem in vzgojnem programu pa kar na prvo mesto v svetu. Povprečno število obiskovalcev, ki si v dveh dneh ogledajo omenjeno prireditev, je okrog 3000. Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja se vsako leto odvijajo drugi vikend v maju v Dvorani tržiških olimpijcev. Poletne prireditve – od leta 1996. V sklopu prireditev se vsak vikend v juliju in avgustu predstavljajo kulturne in glasbene skupine iz Slovenije in tujine. Prireditve se odvijajo v atriju Občine ter v letnem gledališču, na griču sv. Jožefa. Petkovi večeri so namenjeni koncertom klasične in zabavne glasbe ter gledališkim predstavam, sobotni dopoldnevi pa s predstavami za najmlajše popestrijo Pikine otroške matineje. Vse predstave so brezplačne. Mednarodna tekma na rolkah – Tržiški športni delavci vsako prvo soboto v septembru pripravijo mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah. Tekmovanja se udeležujejo večinoma aktivni tekači na smučeh. Vsako leto pa se poleg najboljših domačih tekmovalcev na startu zberejo tekmovalci iz sosednjih držav. Imena prijavljenih pričajo, da je to najkvalitetnejša in najodmevnejša tekaška prireditev na Slovenskem. Tekmovanje poteka od mesta Tržič proti vasi Lom, na 4,5, 6,5 in 8,5 km dolgi progi. Start za vse kategorije je pred tovarno obutve Peko Tržič. Na koncu bolj za šalo svoje moči preizkusijo še politiki in gospodarstveniki. Šuštarska nedelja – s 30-letno tradicijo. Na Šuštarsko nedeljo obišče Tržič več 10.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav, njena tradicija je ohranjena že več kot trideset let. Trgovci iz vse Slovenije svoje blago razstavljajo na več kot 300 stojnicah, ves dan se odvijajo različne kulturne, zabavne in etnografske prireditve, tržiški gostinci pa vas ta dan pričakujejo s pravim šuštarskim kosilom in tržiškimi bržolami. Šuštarska nedelja se je razvila iz tržiških sejmov. Tržič je namreč leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili številni sejmi, od katerih sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem kmečkih izdelkov na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru). Na ta dan so bili vsako leto šuštarski vajenci – »jungri« – sprejeti med pomočnike – »ksele«. Ta običaj, ki so mu pravili »frajšprehunga«, so zaključili s sejmom in nazadnje tudi z veselico, kjer so pozabili na celodnevno delo na nizkih trinogih stolčkih in šuštarski luči na »gauge«.