2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Dogodki leta 2012, natančneje 21. decembra tega leta, so bili v javnosti predmet mnogih eshatoloških špekulacij, ki so temeljile na sodobnih interpretacijah mezoameriškega koledarja dolgega štetja. Te so segale od napovedi apokalipse (oz. sodnega dne v krščanstvu) do new age-ovskega verovanja v spiritualno preobrazbo človeštva na »višji nivo stvarstva«, ki naj bi se zgodila takrat.
Organizacija združenih narodov je 2012 proglasila za »leto kooperativ« in »leto trajnostne energije za vse«.
Dogodki Januar – junij thumb|Olimpijska bakla na poti skozi Newport, Isle of Wight 13. januar – Razkošna italijanska potniška ladja Costa Concordia se zaradi malomarnosti in neodgovornosti kapitana Francesca Schittina, potopi ob obali otoka Giglio. Umre 32 ljudi. 23. januar – Evropska unija sprejme prepoved uvoza iz Irana zaradi nepopuščanja države pri razvoju jedrskih zmogljivosti. 31. januar – 433 Eros, drugi največji znani blizuzemeljski asteroid, prileti mimo Zemlje na razdalji 0,179 astronomske enote (26.778.019 km). 6. februar – ruska antarktična odprava oznani, da je njihova vrtina dosegla gladino jezera Vostok skoraj 4 km pod antarktičnim ledom. 10. februar – v državnem zboru Republike Slovenije je potrjena 10. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. 29. februar – v Tokiu je končan Tokyo Sky Tree, najvišji stolp in druga najvišja zgradba na svetu. 13. marec – Encyclopædia Britannica po 244 letih preneha izhajati v tiskani obliki. 18. april – slovenski sindikati javnega sektorja organizirajo stavko javnega sektorja zaradi nestrinjanja s predvidenimi vladnimi varčevalnimi ukrepi. 12. maj – v južnokorejskem mestu Jeosu je odprta svetovna razstava Expo 2012. 18. maj – spletno socialno omrežje Facebook v prvi javni ponudbi delnic (IPO) zbere 16 milijard USD kapitala, kar je rekord med tehnološkimi podjetji. 25. maj – kapsula Zmaj podjetja SpaceX, ki jo je v vesolje ponesla raketa Falcon 9, se uspešno spoji z Mednarodno vesoljsko postajo kot prvo komercialno plovilo v zgodovini. 30. maj – posebno sodišče za Sierro Leone izreče nekdanjemu predsedniku Liberije Charlesu Taylorju 50-letno zaporno kazen za vojne zločine in zločine proti človeštvu med državljansko vojno v Sierri Leoneju kot prvemu voditelju, ki je bil obsojen za zločine izven svoje države. 6. junij – drugi in zadnji prehod Venere v tem stoletju. 12. junij – projekt TOP500 potrdi novi superračunalnik IBM Sequoia kot najzmogljivejši superračunalnik na svetu. 30. junij – rudišče živega srebra v Idriji je vpisano v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, skupaj s španskim Almadénom.
Julij – december thumb|mariborski protest 1. julij – Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago španske reprezentance. 4. julij – znanstveniki iz ekipe velikega hadronskega trkalnika oznanijo dokaz o obstoju delca z lastnostmi, ki se ujemajo s teoretičnimi lastnostmi Higgsovega bozona, zadnjega manjkajočega elementa standardnega modela fizike delcev. 5. julij – v Londonu je uradno odprt nebotičnik »Črepinja«, s 306 m višine takrat najvišja zgradba v Evropi. 18. julij – samomorilski napadalec izvede bombni napad na izraelske turiste na letališču v mestu Burgas, Bolgarija. V napadu umre 7 ljudi poleg napadalca, 32 je ranjenih. 27. julij – 12. avgust – 30. poletne olimpijske igre v Londonu. 6. avgust – Nasino robotsko vozilo Curiosity, del odprave Mars Science Laboratory, uspešno pristane na Marsu in prične z raziskavami površine. 22. avgust – Rusija po 19 letih pogajanj o vstopu postane članica Svetovne trgovinske organizacije. 23. avgust – v strmoglavljenju balona v okolici Iga umre šest ljudi, 26 je poškodovanih; najhujša letalska nesreča v zgodovini samostojne Slovenije. 25. avgust – sonda Voyager 1 zapusti Osončje in postane prvi predmet človeške izdelave, ki je vstopil v medzvezdni prostor. 11. september – po predvajanju oglasa za film, ki je prizadel verska čustva muslimanov, izbruhnejo protiameriški nemiri v Egiptu in Libiji, v katerih umre ameriški veleposlanik v Libiji ter trije člani osebja konzulata v Bengaziju. 14. oktober – avstrijski padalec Felix Baumgartner ob skoku z višine 39 km nad Roswellom v prostem padu z najvišjo hitrostjo 1342 km/h kot prvi človek prebije zvočni zid brez dodatnega pogona. 24. – 30. oktober – orkan Sandy, najširši atlantski orkan v zgodovini merjenj, divja po obalah severnega Atlantika; povzroči obsežno škodo na Karibih, Bahamih, v ZDA in Kanadi ter zahteva skoraj 200 žrtev. 6. november – hkratne volitve predsednika ZDA in predstavnike obeh domov ameriškega kongresa. 16. november – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije oprosti obtožena hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača. 26. november – v Mariboru se zbere 10.000 ljudi na protestu proti županu Francu Kanglerju; manifestacija v naslednjih tednih preraste v serijo množičnih protestov proti politiki po vsej državi. 30. november – Generalna skupščina OZN podeli status nečlanice opazovalke Palestini, s čimer ji je posredno priznan status države. 2. december – v drugem krogu volitev predsednika Republike Slovenije prejme večino glasov Borut Pahor. 8. december – delegati na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Dohi sprejmejo podaljšanje obdobja veljavnosti kjotskega protokola do leta 2020. 21. december – mezoameriški koledar dolgega štetja zaključi »veliki cikel« 13 baktunov od datuma stvarjenja sveta po mezoameriški mitologiji.
Rojstva 23. februar – Princesa Estela, vojvodinja Östergötlandska
Smrti
thumb|150px|Whitney Houston (2009) thumb|150px|Polde Bibič (2012) thumb|150px|Neil Armstrong (1969)
Glej tudi: :Kategorija:Umrli leta 2012
1. januar – Kiro Gligorov, makedonski politik (* 1917) 6. januar – Danilo Slivnik, slovenski novinar, urednik in politični analitik (* 1950) 16. januar – Edvard Ivanov, ruski hokejist (* 1938) 20. januar – Etta James, ameriška pevka (* 1938) Jiří Raška, češki smučarski skakalec (* 1941) 29. januar – Oscar Luigi Scalfaro, italijanski pravnik in politik (* 1918) 1. februar – Wisława Szymborska, poljska pesnica, nobelovka (* 1923) 12. februar – Whitney Houston, ameriška pevka in igralka (* 1963) 19. februar – Renato Dulbecco, italijansko-ameriški virolog, nobelovec (* 1914) 29. februar – Davy Jones, angleški glasbenik in igralec (* 1945) 10. marec – Frank Sherwood Rowland, ameriški kemik, nobelovec (* 1927) 11. april – Ahmed Ben Bella, alžirski politik in državnik (* 1918) 13. april – Mimi Malenšek, slovenska pisateljica in prevajalka (* 1919) 19. april – Valerij Vasiljev, ruski hokejist (* 1949) 10. maj – Carroll Shelby, ameriški dirkač, konstruktor in poslovnež (* 1923) 15. maj – Carlos Fuentes, mehiški pisatelj (* 1928) 18. maj – Dietrich Fischer-Dieskau, nemški baritonist in dirigent (* 1925) 20. maj – Robin Gibb, britanski pevec (* 1949) 25. maj – Edoardo Mangiarotti, italijanski sabljač (* 1919) 30. maj – Andrew Huxley, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec (* 1917) 5. junij – Ray Bradbury, ameriški pisatelj (* 1920) 6. junij – Vladimir Krutov, ruski hokejist (* 1960) 9. junij – Ivan Minatti, slovenski pesnik in prevajalec (* 1924) 13. junij – William Standish Knowles, ameriški kemik, nobelovec (* 1917) 16. junij – Najef bin Abdul Aziz, savdski princ (* 1933) 3. julij – Sergio Pininfarina, italijanski oblikovalec (* 1926) 8. julij – Ernest Borgnine, ameriški igralec (* 1917) 13. julij – Polde Bibič, slovenski igralec (* 1933) Chiara Corbella Petrillo, italijanska laikinja in kandidatkinja za svetnico (* 1984) 23. julij – Sally Kristen Ride, ameriška fizičarka in astronavtka (* 1951) 31. julij – Gore Vidal, ameriški pisatelj in dramatik (* 1925) 19. avgust – Tony Scott, ameriški filmski režiser (* 1944) 25. avgust – Neil Armstrong, ameriški astronavt (* 1930) 8. september – Thomas Szasz, madžarski psihiater (* 1920) 18. september – Santiago Carrillo, španski politik (* 1915) 1. oktober – Eric Hobsbawm, britanski zgodovinar (* 1917) 15. oktober – Norodom Sihanuk, kamboški kralj (* 1922) 20. oktober – E. Donnall Thomas, ameriški zdravnik, nobelovec (* 1920) 7. november – Andrej Kokot, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik (* 1936) 25. november – Lars Valter Hörmander, švedski matematik (* 1931) Miran Trontelj, slovenski meteorolog (* 1940) 26. november – Joseph Murray, ameriški kirurg, nobelovec (* 1919) 5. december – Dave Brubeck, ameriški pianist (* 1920) Oscar Niemeyer, brazilski arhitekt (* 1907) 30. december – Rita Levi-Montalcini, italijanska nevrologinja in političarka, nobelovka (* 1909)
Nobelove nagrade
fizika: Serge Haroche in David J. Wineland kemija: Robert Lefkowitz in Brian Kobilka fiziologija ali medicina: John B. Gurdon in Šinja Jamanaka književnost: Mo Jan mir: Evropska unija ekonomija: Alvin E. Roth in Lloyd S. Shapley
*