Občina Bloke je ena od občin v Republiki Sloveniji. ki leži na Bloški planoti s središčem v Novi vasi. Ustanovljena je bila leta 1998 z izločitvijo iz Občine Cerknica.
Nastanek lokalne samouprave na Kranjskem O načrtnem nastanku zakonodaje o lokalni samoupravi, torej prava s tega področja značilnega za moderne države, govorimo od leta 1849 naprej, ko je bil potrjen Provizorični zakon o občinah, ki je bil odločilen za nastanek občin.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno – organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 85. Kranjska, kjer je bilo 1854. leta 478.299 prebivalcev, je imela takrat 501 občino. Deželna vlada Kranjske je izdala leta 1856 administrativno karto Kranjske ter abecedni seznam krajev s podatki o upravni in sodni pripadnosti (leta 1857), kjer so bile navedene tudi vse občine. To je bil tudi prvi uradni seznam občin po letu 1849. V tem času se na današnjem področju Blok nahaja osem »občin«. Občine Sv. Trojica(Šivče), Velike Bloke, Nova vas, Sv. Duh(Krajič), Radlek, Studenec in Metulje spadajo pod okraj Lož. Občina Ulaka pa je spadala pod okraj Planina.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava, Maribor, 2000, 122-125. Potem, ko je kranjski deželni zbor sprejel občinski red za Kranjsko in ga je vladar leta 1866 podpisal so se morale občine na novo konstituirati. Tako se je v letu 1866 število občin na Kranjskem zmanjšalo na 348. Prav tako, se zmanjša število okrajev na 11, ti pa so se delili še na sodne okraje. Prejšnje občine se tako združijo v občino Bloke in preidejo v upravni okraj Logatec ter sodni okraj Lož.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava, Maribor, 2000, 126.
Dejstvo je, da so občine na Kranjskem predstavljale enega glavnih temeljev za razvoj slovenskega šolstva, kulture in gospodarstva ter da so odigrale pomembno vlogo na področju komunalne urejenosti krajev, kjer je bil dosežen v zadnjih desetletjih 19. stoletja velik napredek. Zelo pomembno dejstvo pa je tudi, da je postala slovenščina na Kranjskem uradni jezik občinskih uprav.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava,Maribor, 2000, 131.
Obdobje med obema vojnama Zakon o oblastni in sreski (okrajni) samoupravi in Zakon o obči upravi, ki sta bila sprejeta v marcu 1922 in se medsebojno dopolnjujeta ter tvorita celoto pri obravnavi področja državne uprave in lokalne samouprave. Kaže opozoriti, da je bil z ustavo (1921), posebej pa z zakonom o oblastni in sreski samoupravi, namesto izraza »okraj« v slovenski jezik prevzet srbski izraz »srez« ter s tem tudi »sreski poglavar« in »sresko poglavarstvo«Grafenauer, Lokalna samouprava…, Maribor, 2000, 169. Občina Bloke je v tem času spadala pod logaški okraj (srez). Slednji je bil med najmanjšimi srezi naše banovine meri 606 km2. Srez se je razprostiral v JZ delu banovine v dolžini kakih 70 km in zavzemal razmeroma ozek pas ozemlja, ki se močno razširi le v osrednjem delu med Planino in Bloško planoto. Zahodna meja sreza se je krila z državno mejo napram Italiji.Krajevni leksikon dravske banovine, s. v. »Srez Logatec«.
Po zakonu o občinah iz leta 1933, naj bi ta imela vsaj 3000 prebivalcev. Izvedena je bila komasacija občin in njihovo število se je zmanjšalo iz približno 1000 na približno 400. Pravna osnova za izvedbo združitev je bila nato Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. Po tej uredbi občina Bloke dobi od občine Cerknica naslednje kraje; Sleme, Ulaka, Rožanče in Hribarjevo iz katastrske občine Ulaka.Grafenauer, Lokalna samouprava…, Maribor, 2000, 231. V krajevnem leksikonu dravske banovine lahko o občini Bloke beremo naslednje. V občini Bloke najdemo 46 naselij v katerih živi 3009 prebivalcev v 552 hišah. Sedež občine je v Novi vasi. Občina leži vzhodno od Cerkniškega jezera in obsega vse ozemlje Bloške planote. To so prostrane visoke ravni, ki mejijo na zahodu na Cerkniško polje, na severu na Iško, na vzhodu na Ribniško, na jugu pa na Loško dolino. Planota z osnovo triadnega apnenca je valovita goličava z redkimi zaplatami gozda in raztresenimi vasmi.Krajevni leksikon dravske banovine, 395.
Obdobje po drugi svetovni vojni Septembra 1945 je slovenska oblast izdala prvi zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki je kmalu doživel nekaj popravkov. Ta zakon je določal, da je ozemlje Slovenije razdeljeno na 5 okrožij. Okrožja so bila razdeljena na okraje (skupaj 28), ki so bili razdeljeni oziroma katere so sestavljali kraji, ki jih bilo (skupaj 1583). Tako nekdanja občina Bloke preide v ljubljansko okrožje in v okraj Rakek.Grafenauer, Lokalna samouprava…, Maribor, 2000, 271.
Po zakonu o upravni razdelitvi LRS (17. februarja 1948) je bilo ozemlje LRS upravno razdeljeno na glavno mesto Ljubljana, na okraje in kraje, ki so jih upravno vodili ljudski odbori, ukinjena pa so bila okrožja. Okraj Postojna se je razširil. Pod njegovo upravo so prišli KLO (krajevni ljudski odbor) Nova vas, Ravnik in Velike Bloke. Na Oblastnem ljudskem odboru za Goriško oblast so na seji 7. septembra 1949 razpravljali o predlogih za ponovno upravno razdelitev KLO. Med drugim so sprejeli tudi predlog združitve Velikih Blok in Ravnika z Novo vasjo, s čimer so soglašali vsi prebivalci, saj se jim je zdel primeren, a so kljub temu, da so ti kraji »enake gospodarske strukture in vsi navezani na Novo vas, kot edino gospodarsko središče«, izrazili pomisleke predvsem zaradi preobsežnosti novega LO, ki bi obsega iste kraje kot »prejšnja občina«.Fikfak, Jurij. Postojna: upravno in gospodarsko središče. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 2009, 221.
Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na svojem tretjem zasedanju 12. aprila 1952, je ukinil krajevne ljudske odbore in upravne enote – kraje, kot najmanjše upravne enote pa prvič po novem političnem sistemu uvedel občine. Občine so poslej upravno vodili občinski ljudskih odbori (ObLO). Po novi upravni ureditvi je okraj Postojna obsegal tudi občino Cerknico v kateri je bilo območje današnje bloške občine.Fikfak, Postojna, Ljubljana, 2009, 267.
Ustava iz leta 1974 je postavila kot enega od temeljev socialističnega samoupravljanja krajevno skupnost, ki je bila sicer uvedena že z ustavo iz leta 1963 kot neobvezna, samoupravna skupnost občanov. V njej naj bi občani opravljali komunalne, socialne vzgojne kulturne, zdravstvene, društvene idr. dejavnosti. Do oblikovanja posamezne krajevne skupnosti je prišlo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva. Tako se v občini Cerknica oblikuje 7 krajevnih skupnosti, ena izmed njih pa se imenuje Nova vas – Bloke in je zajemala območje današnje občine Bloke.Tako stanje ostane do novega oblikovanja občin v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji v letu 1994.Grafenauer, Lokalna samouprava…, Maribor, 2000, 336-337.
V samostojni Sloveniji - pot do lastne občine Obor za lokalno samoupravo v republiki Skupščine Republike Slovenije ustanovil posebno strokovno skupino, ki je v letu 1992 tudi pripravila posebno delovno študijsko gradivo »Lokalno samouprava v Republiki Sloveniji.« Na tej podlagi je bil nato pripravljen zakon o lokalni samoupravi, ki je bil vložen v zakonodajno proceduro v maju 1992, sprejet pa 21. decembra 1993. S tem, ko je bil istočasno sprejet zakon o lokalnih volitvah.Grafenauer, Lokalna samouprava…, Maribor, 2000, 354.
Referendum za ustanovitev novih občin je bil izveden 29. maja 1994. Na tem so se volilni upravičenci referendumskega območja Nova vas – Bloke s 56 odstotki glasov izrekli za ustanovitev občine Bloke, v referendumskem območju Loška dolina pa je glasove za ustanovitev oddalo skoraj 71 odstotkov volilnih udeležencev. Vendar so nato poslanci državnega zbora na seji dne 3. oktobra 1994, s sprejetjem Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij določili drugačna ozemlja novih občin. Referendumski območji Nova vas – Bloke in Loška dolina so namreč združili v eno občino Loška dolina. Bločan Franc Škrabec je za Delo dejal:"Nam (Bločanom op. a.) se je z odločitvijo državnega zbora o ustanovitvi samo ene občine Loška dolina zgodila krivica, saj smo prepričani, da smo sposobni prevzet vajeti razvoja Blok v svoje roke. Zgodovinske izkušnje priključitve k večji lokalni skupnosti občina Cerknica, pod okriljem katere smo bili skoraj 40 let, niso dobre. V tem obdobju se je število prebivalcev na Blokah zmanjševalo hitreje kot kadarkoli prej."»Bločani hočejo lastno občino«, Delo, 14. 5 1996, 5.
V letu 1996 je bil sprejet Zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij. Ta zakon je odprl zelo široke možnosti za začetek postopkov in je dobesedno spodbudil aktivnosti za ustanovitev novih občin, kar so poznavalci tudi pričakovali. Zakon je med drugim omogočal razdelitev občine na dvoje ali več novih občin.Grafenauer, Lokalna samouprava…, Maribor, 2000, 376. V Delu najdemo članek v katerem piše, da so Bločani oziroma KS Nova vas – Bloke imenovala sedemčlansko komisijo za pripravo študije o utemeljenosti ustanovitve občine Bloke. Marca 1996 so študijo poslali predsedniku državnega zbora Jožefu Školču, ministru za lokalno samoupravo in predsednici parlamentarne komisije za lokalno samoupravo in vladni službi za lokalno samoupravo.
Krajani krajevne skupnosti Nova vas – Bloke seveda poznajo 13.a člen zakona o lokalni samoupravi, ki za pogoj ustanovitve občine določa 5000 prebivalcev. Tega sicer ne izpolnjujejo vendar pa poznajo tudi možnost, da se občina lahko ustanovi na geografsko obmejnem, narodnostno, zgodovinsko ali gospodarsko specifičnem območju. To pa Bloke prav zagotovo so. To so navsezadnje dojeli tudi člani občinskega sveta Loška dolina, ko so dvignili roke za izločitev bloške krajevne skupnosti in njeno oblikovanje v samostojno občino. So pa sedemčlanski komisiji, ki jo je lani imenoval svet krajevne skupnost Nova vas – Bloke za pripravo študije o utemeljenosti samostojne bloške občine, naročili, da jih mora o vseh nadaljnjih pogovorih z ustreznimi vladnimi službami za reformo lokalne samouprave sproti obveščati.»Bločani na dobri poti, da pridejo do lastne občine«, Delo, 1.10.1996, 5.
Država je referendum razpisala za 19. april 1997. Na njem so Bločani ob 75 odstotkov udeležbe in z 73 odstotki glasu ZA potrdili odhod iz občine Loška dolina. Z dnevom (1.januar 1998) ustanovitve nove Občine Bloke preneha s svojim delovanjem Krajevna skupnost Nova vas – Bloke.Tako je nova občina postala realnost. Občina Bloke je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju spodaj omenjenih naselij.
Sedež občine je v Novi vasi. V Krajevnem atlasu lahko beremo, da gre za gručasto vas, ki je zaposlitveno in oskrbovalno središče Bloške planote, leži večinoma na dnu holocenske ravnice. Zaradi lege v kotanji prihaja do toplotnega obrata ter pozne pomladanske in zgodnje jesenske pozebe. Od daljših deževjih poplavita polje pod vasjo potoka Bloščica in Sušica. V ostrem podnebju so se razvili živinoreja in gozdarstvo ter z njim povezana obrtna in industrijska predelava lesa. V letu 1995 sta v Novi vasi obrata tovarn Kovinoplastika iz Loža in Izolirke iz Ljubljane (Novolit). Zaradi ugodnih razmer je bilo pri Novi vasi med svetovnima vojnama športno letališče, v zadnjem času pa se uveljavljajo smučarski teki. V Novi vasi se je rodil kirurg Božidar Lavrič, tu pa je nekaj časa živel tudi pisatelj Venceslav Winkler.Krajevni leksikon Slovenije s. v. »Nova vas«.
Občina danes