Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Je pomemben umetnik obdobja renesanse, humanizma in reformacije. Bil je tudi eden prvih renesančnih umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki lesoreza, bakroreza in gravur.
Ime thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja Ime Dürer izvira iz madžarske besede Ajtósi. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi Ajtós v bližini mesta Gyula na Madžarskem, je bil znan kot Ajtósi Dürer Albrecht. V Nemčiji si je najprej nadel ime Thürer (Vratnik tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ajtós (ajtó, '''vrata').
Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka Thürer prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki T na začetku imena izgovarja trdo kot D; novo ime Dürer je bilo pogoj za njegov monogram, to je veliki A nad črko D.
Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci.
Življenje in delo Do neodvisnosti 1497 levo|sličica|Portret Barbare Dürer, roj. Holper, olje na jelovem lesu (1490/93), Germanski narodni muzej, Nürnberg, del Portretni diptih Dürerjevih staršev sličica|Portret Albrechta Dürerja starejšega, olje na lesu (1490), Uffizi, Firence, del Portretni diptih Dürerjevih staršev sličica|Avtoportret v starosti 13 let, srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, Albertina, Dunaj Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz Madžarske v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1. Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu Gasse unter der Vesten / danes: Obere Schmiedgasse). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna.
V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v Albertini na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin).
Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane svetovne kronike Hartmanna Schedela. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki Martina Schongauerja.
Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494).
Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. levo|sličica|Ribnik v gozdu, akvarel okoli 1495, Britanski Muzej, London sličica|Kunec (1502), temperiran akvarel na papirju, Albertina, Dunaj V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v Italijo, kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost Quattrocenta. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg.
Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja Andrea Mantegna, ki ga leta 1494/95 sicer v Padovi ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v Innsbrucku, Trentu in v Arcu ob Gardskem jezeru; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati Via Norimbergi prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.Daniela Crescenzio: Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens, 1. Reisefälschung statt -beweise.
Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in Hans Baldung Grien. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem portreti in nekaj avtoportretov: med drugimi portret njegovega očeta (1497) (Narodna galerija v Londonu), avtoportret (1498) v Pradu v Madridu, slika poslovneža Oswalda Krella iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni Avtoportret (1500), tudi v Münchnu, portret Friderika Modrega (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali Kristus na križu v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi Dresdenski oltar v Dresdnu (Marija sedem žalosti in Marija, ki časti otroka - osrednja slika v Münchnu).
Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: razodetje sv. Janeza (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza Adam in Eva (1504) in Izgubljeni sin s prašiči (1496).
Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za Quatuor libri Amorum (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega Apela.
Potovanje v Benetke (1505–1507) Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo.
Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v Benetke, kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole Tizian, Giorgione, Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil Giovanni Bellini, ki ga je v pismu slavil kot pest in gemell (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. sličica|left|Hiša Albrechta Dürerja v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica
Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški FuggerNorica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, Praznik rožnega venca, ki jo je kasneje cesar Rudolf II. kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v Prago, kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 portret Burkharda iz Speyerja.Burkhard von Speyer (16. Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige Evklidovi elementi matematike nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').Der zweite Aufenthalt in Venedig Kapitel XI aus Moritz Thausing, Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst, Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg
1507–1520 Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. sličica|Poslednja sodba, lesorez (~1510), iz Malega pasijona
Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane Svetovne kronike Hartmanna Schedla. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki Martina Schongauerja. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali Sveta Veronika 1510, Trpljenje Odrešenika in Sveti Hieronim pri pokori, obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta lesorez in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. levo|sličica|Marija z rezino hruške, olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,
Iz leta 1512 znane slike spada slika Marije z rezino hruške. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica Pasijona. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: Maria na travnatem bregu, Kristus mučenik, Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom, kot tudi Vstajenje,Dürer: Die Auferstehung (1512) v nemški digitalni biblioteki dalje 1513 Veronikin prt, ki ga držita dva angelaDürer: Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten (1513), nemška fototeka (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanicaDürer: Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten (radiranka 1516), nemška fototeka) in leta 1514 Dudaš.Dürer: Dudelsackpfeifer (1514), mehrere Abzüge v nemški digitalni biblioteki
sličica|Portret cesarja Maksimilijana I., olje na lipovem lesu (1519), Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja Maksimilijana I. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi Albrecht Altdorfer, Lucas Cranach starejši in Jörg Breu.
Albertina na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis (delo Albrechta Dürerja). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod.