Za slovenskega filmskega in gledališkega igralca glej Danilo Turk (igralec).
Danilo Türk, slovenski pravnik, diplomat in politik, * 19. februar 1952, Maribor.
Je slovenski diplomat, profesor mednarodnega prava, strokovnjak za človekove pravice in politik, ki je bil med letoma 2007 in 2012 predsednik Republike Slovenije. Türk je bil med letoma 1992 in 2000 prvi slovenski veleposlanik pri Združenih narodih, med letoma 2000 in 2005 pa je bil pomočnik generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov za politične zadeve.
Je gostujoči profesor mednarodnega prava na Univerzi Columbia v New Yorku, zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in nerezidenčni višji sodelavec Inštituta za finančne študije Chongyang na kitajski univerzi Renmin v Pekingu. Je ustanovitelj Fundacije Danila Türka, ki se posveča predvsem rehabilitaciji otrok žrtev oboroženih spopadov. Je tudi predsednik Globalnega odbora na visoki ravni za vodo in mir in predsednik upravnega odbora Global Fairness Initiative, nevladne organizacije s sedežem v Washingtonu, D.C., ki se posveča gospodarskemu in družbenemu razvoju v državah v razvoju. Leta 2016 je bil neuspešen kandidat za mesto generalnega sekretarja Združenih narodov.thumb|Danilo Türk z Barackom Obamo leta 2009, oba s soprogama thumb|Danilo Türk ob govoru na Osrednjem praznovanju 65. obletnice zmage nad nacifašizmom in osvoboditve Ljubljane 2010 thumb|Danilo Türk z Vladimirjem Putinom leta 2011
Šolanje in fakulteta Danilo Türk je bil prvi otrok svojih staršev, očeta Štefana in matere Marije - učitelja ter šivilje. Oče mu je umrl še pred dokončano osnovno šolo. Po tej se je vpisal na II. gimnazijo Maribor, sledil pa je študij na ljubljanski Pravni fakulteti. Po opravljenem magisteriju Mednarodno pravno varstvo manjšin leta 1978 je postal asistent na fakulteti, leta 1982 je opravil še doktorat. Istega leta se je zaposlil na fakulteti, naslednje leto je že postal predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose, bil pa je tudi predstojnik katedre za mednarodno pravo na fakulteti, kjer je 1995 dosegel stopnjo rednega profesorja.
Posvečanje manjšinski problematiki in človekovim pravicam je Türka vodilo do delovnega mesta sekretarja komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. S področja človekovih pravic je izhajalo tudi njegovo sodelovanje z Amnesty International pri reševanju primerov kršitev v Jugoslaviji. Leta 1989 je bil v Ustavo Slovenije zapisan amandma, ki je onemogočal uvedbo izrednega stanja brez slovenske skupščine, pri čemer je imel vpliv Türk. Ravno tako je dve leti zatem sodeloval pri snovanju ustave novoustanovljene suverene države, in sicer kot avtor osnutka poglavja o človekovih pravicah.
Leta 1988 je bil podudnik oz. soustanovitelj Sveta za človekove pravice Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Med vojno za Slovenijo je sodeloval z zunanjim ministrom in informacijskim ministrom, kasneje (od septembra 1991 do avgusta 1992) pa je bil član delegacije Republike Slovenije na Mirovni konferenci o Jugoslaviji.
Diplomacija Leta 1984 je bil izvoljen v podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, s čimer je pričel delovati na mednarodnem področju. Junija 1991 je pridobil ustrezna pooblastila za predstavljanje Slovenije v mednarodnih organizacijah. Leta 1992 je Türk nastopil kot prvi stalni predstavnik (v rangu veleposlanika) Republike Slovenije na sedežu OZN v New Yorku, kjer si je med drugim prizadeval za uveljavitev države v OZN, pa tudi za veljavo enakopravnosti pri nasledstvenih zadevah razpadle Jugoslavije. Kot veleposlanik je dvakrat tudi predsedoval Varnostnemu svetu OZN (1998 in 1999).
Takratni generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kofi Anan je Türka 1. februarja 2000 imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve, kar je opravljal več kot pet let. Njegovo delo je vključevalo analitične in svetovalske dejavnosti v zvezi s takrat aktualnimi kriznimi žarišči (Balkan, Palestina, Libanon, Afganistan, Irak, Mjanmar, Severna Koreja, Vzhodni Timor, Kolumbija, Haiti, Venezuela in druga).
Ob koncu tega mandata je kandidiral tudi za položaj generalnega sekretarja, a ni bil izvoljen, hkrati pa mu niso potrdili novega mandata pomočnika generalnega sekretarja. Septembra 2005 se je vrnil v domovino ter zasedel mesto profesorja mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je marca 2022 nekdanjega predsednika Slovenije in predsednika Madridskega kluba Danila Türka imenoval v svoj Svetovalni odbor na visoki ravni o učinkovitem multilateralizmu, skupaj z 11 drugimi uglednimi nekdanjimi in sedanjimi voditelji držav in strokovnjaki.
Politika
Predsedniške volitve 2007
Junija 2007 je vložil kandidaturo na predsedniških volitvah 2007 s podporo državljanov. Podporo so mu med drugim izrazile tudi parlamentarne stranke SD, DeSUS, Zares ter zunajparlamentarne stranke Krščanski socialisti, AS in Demokrati.
Türka je za kandidaturo navdušil Dravograjčan Aleksander Borštnar, ki je v časopisu prebral intervju z njim ter se mu je zazdel Türk primeren kandidat za predsednika. Uredništvu časopisa ter Türku samemu je poslal pismo, v katerem je pohvalil njegovo neokuženost s preteklostjo in strankarsko politiko ter mu predlagal kandidaturo na predsedniških volitvah. Türk je kasneje tudi sam v javnosti navedel Borštnarja za prvega predlagatelja njegove kandidature.D. F. L. (23. december 2007). »Prebral, napisal in zmagal!«. Nedeljski dnevnik, str. 19.
V prvem krogu predsedniških volitev 21. oktobra 2007 je zasedel drugo mesto in se skupaj Lojzetom Peterletom uvrstil v drugi krog. V drugem krogu volitev, ki je bil 11. novembra 2007, je Türk prejel 68,03 % od 1.005.359 veljavnih glasovnic. Funkcijo predsednika je uradno prevzel 23. decembra tega leta.
Predsednik Republike Slovenije sličica|Ob 20. obletnici osamosvojitve je Türk gostil predsednike sosednjih držav sličica|Srečanje z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim (2011) Türk je prisegel 22. decembra 2007 ob 20. uri pred Državnim zborom ter nasledil Janeza Drnovška in tako postal tretji predsednik samostojne Slovenije. V nedeljo, 23. decembra 2007, je od bivšega predsednika Janeza Drnovška prevzel uradne dolžnosti predsednika.
23. decembra 2007 je imenoval svoje sodelavce: Stojan Tramte (generalni sekretar Urada predsednika Republike Slovenije), Mojca Seliškar Toš (vodja kabineta), Erik Kerševan (svetovalec za pravna vprašanja), Franci Perčič (svetovalec za gospodarska vprašanja), Bojan Potočnik (svetovalec za varnostna vprašanja), Dušan Snoj (svetovalec za diplomatska vprašanja), Magdalena Tovornik (svetovalka za politična vprašanja) in Melita Župevc (svetovalka za odnose z javnostmi). Sestava svetovalcev se je skozi mandat predsednika republike spreminjala. Zaradi nastopa nove zaposlitve oziroma upokojitve so urad zapustili Melita Župevc (2008), Bojan Potočnik (2008), Erik Kerševan (2010), Dušan Snoj (2010), Stojan Tramte (2011) in Magdalena Tovornik (2011). Ekipi njegovih sodelavcev so se naknadno pridružili: 5. decembra 2008 Ladislav Lipič (svetovalec za obrambne zadeve), 1. junija 2010 Boštjan Lajovic (svetovalec za odnose z javnostmi), 1. avgusta 2010 Tatjana Miškova (svetovalka za diplomatska vprašanja) in 13. januarja 2011 Uroš Krek (generalni sekretar Urada predsednika Republike Slovenije).Zaposleni v uradu predsednika republike Urad predsednika Republike Slovenije. Pridobljeno dne 21.05.2013
Leta 2009 je Türk požel ogorčenje dela javnosti in politike, ko je na novinarsko vprašanje, če se bo šel poklonit žrtvam v množičnem grobišču v Hudi Jami, označil za »drugorazredno temo« ob dnevu žena in da gre za »politične manipulacije«. Kasneje je trdil, da je bila njegova izjava potvarjena in je v resnici s tem kritiziral »politično zlorabo teh tragičnih odkritij«.
V začetku decembra 2009 je podelil državna odlikovanja, eno izmed njih – srebrni red za zasluge – je prejel Tomaž Ertl, politik, aktiven v času Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je bil vodja slovenske izpostave komunistične tajne policije SDV in leta 1989 sodeloval v postopku proti četverici JBTZ. Türk mu je odlikovanje izročil za vlogo v operaciji Sever leta 1989. Odločitev je vzbudila precejšen odpor v delu javnosti. Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka sta v državni zbor vložili predlog ustavne obtožbe predsednika Danila Türka. Kot so navedli, je Ertl aktivno deloval proti demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, dokazano pa da je bil odgovoren za mednarodni terorizem, omejevanje svoboščin in človekovih pravic, sabotaže, atentate ter uničevanje arhivov, očitali so mu tudi veleizdajo, ker ni obvestil pristojnih organov o razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe leta 1990. Spomnili so tudi, da je Vrhovno sodišče delovanje Udbe označilo za zločinsko, predvsem z akcijami proti drugače mislečim, podelitev odlikovanja njenemu vodji Ertlu pa je bilo po mnenju predlagateljev kršenje 34. člen Ustave Republike Slovenije. Türk je obrazložitev označil kot neutemeljeno ter da je odlikovanje namenjeno za točno določeno akcijo, ki da je zavarovala Slovenijo pred agresivnim srbskim nacionalizmom Slobodana Miloševića. Po njegovo Ertl tudi ni bil obtožen za nobeno od očitanih dejanj. Obrazložitve v državnem zboru ni poslušal in je v dvorano prišel šele ob svojem zagovoru, pri tem je dejal tudi, da imajo ljudje tako dobre kot slabe plati in da je potrebno dobre nagrajevati, slabe pa kaznovati. Ustavna obtožba na glasovanju v državnem zboru 2. marca 2010 ni dobila dovolj glasov podpore. Za je glasovalo 32 poslancev, 52 pa proti.
21. oktobra 2011, takoj po polnoči, je razpustil 5. državni zbor Republike Slovenije, saj slednji po izglasovani nezaupnici Borutu Pahorju in njegovi vladi ni predlagal novega mandatarja; v zgodovini samostojne Slovenije je bilo prvič, da je predsednik države razpustil državni zbor ter s tem omogočil predčasne volitve.Siol.net Türk razpustil parlament in razpisal predčasne volitve sličica|Türk in takratni predsednik vlade Janez Janša (2012) 16. marca 2012 je Danilo Türk najavil kandidaturo za drugi predsedniški mandat. Ob tem je napovedal, da ne bo kandidiral s podporo strank ampak s podpisi državljanov. 31. avgusta je na Državno volilno komisijo vložil kandidaturo s 13.000 podpisi. V kampanji sta se za predsedniško mesto potegovala še kandidat Slovenske demokratske stranke Milan Zver in kandidat SD Borut Pahor. Pahor je v prvem krogu povedel s 39,9 odstotka, Türk se je v drugi krog uvrstil 35,9 odstotka. V drugem krogu je Pahor prejel 67,4 odstotka glasov in bil izvoljen na mesto predsednika republika. Türk je prejel manj glasov kot v prvem krogu, 231.971. Med analizami o Türkovem porazu so bila ugibanja o razlogih različna, med drugim tudi ta, da je Pahor svojo kandidaturo napovedal in prejel podporo med kongresom stranke SD, ki je na volitvah leta 2007 Türka podprla, tokrat pa svojega kandidata.
Po predsedniškem delovanju sličica|Türk s premierjem Robertom Golobom (2024) Po porazu na volitvah se je Türk za nekaj časa umaknil iz politike, decembra 2013 pa napovedal kandidaturo za generalnega sekretarja Združenih narodov. Kmalu sta ga podprla premierka Alenka Bratušek in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Januarja 2014 je slovenska vlada podprla Türka za svojega kandidata za generalnega sekretarja ZN. Kasneje sta ga podprla tudi premier Miro Cerar in predsednik države Borut Pahor ter predsednik državnega zbora Milan Brglez. Vlada Republike Slovenije je 8. februarja 2016 v skladu s proceduro ZN predlagala Danila Türka za kandidata za generalnega sekretarja ZN. Po prvem glasovanju je bil Türk na drugem mestu, z vsakim naslednjim glasovanjem pa mu je podpora upadala. Mesta generalnega sekretarja na koncu ni osvojil.