Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Skozi zgodovino je obstajalo mnogo uteži in mer. Določitve nekaterih takšnih enot so bile velikokrat nejasne in nenatančne. Velikokrat so enote imele isti izvor, njihove dejanske vrednosti pa so se v različnih deželah ali odobjih razlikovale. To nas ne sme navesti na zaključek, da so bile v splošnem vse stare mere nenatančne. Veliko enot so določili z veliko natančnostjo in velikokrat so bili standardi za meritve izjemni. Dolžina stranice Velike piramide v Gizah 235 m je bila natančna na 15 mm in to že pred 4500 leti.
Večina mer in uteži jih je bila pozabljena ob propadu civilizacij, nekatere ki so jih uporabljali še v srednjem veku pa so ukinili z uvedbo metričnega sistema.
Stare slovenske mere Putrih = ročni sodček do 25l Vagane = mera za živo (pravkar spečeno) apno 80x40x30cm = 61 litrov [na preloki/dokumentarni film]
Do Metrske konvencijeMednarodni sistem merskih enot SI 20. maja 1875 so se na področju Slovenije uporabljale avstrijske merske enote:
Dunajski palec (avstrijska cola) je 12 črt, oziroma 0,02634 m. Dunajski čevelj je bil enak 12 avstrijskim colam, oziroma 0,316 m. Klaftra oziroma seženj je merila 6 čevljev oziroma 1,896 (1,89648) metra. Milja je merila 24000 čevljev oziroma 4000 klafter oziroma 7585,93 metrov.
Mezopotamski sistem
Dolžina kù? -- vatel (sumersko). Akadsko amatu. Bakrena palica Nipurskega vatla, prva znana standardna palica, je določala sumerski vatel kot 51,72 cm okoli leta 1950 pr. n. št. Bila je razdeljena na štiri enote, in vsaka od njih naprej na 16 enot. Babilonski vatel je verjetno meril okoli 48 cm. Za primerjavo, notranji kvadrat babilonskega stolpa je meril 120 krat 120 vatlov.. čevelj -- njegovo vrednost 26,45 cm je določil sumerski vladar Gudea iz Lagaša okoli leta 2575 pr. n. št. To je najstarejši ohranjen standard za dolžino. palec (prst) -- 1 / 16 čevlja ali 1 / 30 vatla stadij -- 148.5 m parasang -- babilonska stara morska milja (liga) je 5.6 km
Površina sar -- iku -- Prostornina log -- homer -- Teža in denar šekal -- mina -- 60 šekalov Čas leto -- 365/366 dni teden -- 7 dni ura -- 60 minut
Vedski sistem
Perzijski sistem Dolžina
Prostornina
Egipčanski sistem
Dolžina
Površina
Prostornina
Teža
Čas
Arabski sistem Dolžina
Drugo
Grški sistem
Dolžina
Prostornina Teža in denar talent
Drugo
Rimski sistem
Zunanje povezave
- v angleščini: Dictionary of Units of Measurement Units of measure Unit systems Mile measurements Mesopotation bibliograpy Old units of measure Measures from Antiquity and the Bible Greek measure More on the schoinos Measuring length in Ancient Egypt Egyptian units Egypt unidades, pesos e medidas Las Matemáticas en el Antiguo Egipto Irrational numbers and pyramids Sekeds and the Geometry of the Egyptian Pyramids English Customary Weights and Measures Alte Längenmaße und ihre Bedeutung Projekt zur Erschliessung historisch wertvoller Altkartenbestände Scandinavian units Swedish units
* Kategorija:Znanost v srednjem veku