Laška žaba (znanstveno ime Rana latastei) je dvoživka iz družine pravih žab (Ranidae). Vrsta je avtohtona v južni Evropi in je razširjena predvsem v porečju reke Pad v Italiji. Spada med najbolj ogrožene dvoživke v Evropi. Njeno število se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, zato je vključena v več naravovarstvenih programov. Njeno število se je v zadnjih letih močno zmanjšalo.

Etimologija Vrstni pridevek latastei je bil izbran v čast francoskemu herpetologu Fernandu Lataste.Beolens, Bo; Watkins, Michael; Grayson, Michael (2013). The Eponym Dictionary of Reptiles. Exeter, England: Pelagic Publishing Ltd. xiii + 262 pp. .

Opis Laška žaba lahko doseže dolžino telesa (od glave do zadka) do 7,5 cm. Samice so običajno nekoliko večje od samcev.

Zadnji kraki so zelo dolgi, kar omogoča dobro skakanje. Hrbet je svetlo rjav s svetlo vzdolžno progo.Arnold EN, Burton JA (1978). A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. London: Collins. 272 pp. (Rana latastei, pp. 81-82 + Plate 11 + Map 39). Ob straneh glave ima temno senčno pego. Gobec je ošiljen, zenica pa vodoravna. Samci imajo debelejše sprednje noge. Samci kvakajo počasi.

Habitat in območje razširjenosti Laška žaba živi na kopnem v vlažnih habitatih. Najdemo jo v svetlih listnatih in mešanih gozdovih. V času parjenja se zadržujejo v toplejših vodah.

Laška žaba je endemična vrsta, ki živi le v določenih delih Evrope. Razširjena v nižinah severne Italije, na skrajnem jugu Švice, v istrskem delu Slovenije ter v sosednjih območjih Hrvaške. V Italiji jo najdemo v štirih deželah: Lombardiji, Benečiji, Piedmontu in Furlaniji - Julijski krajini, pri čemer je najštevilčnejša v Lombardiji in Benečiji. Njena razširjenost večinoma sledi nižinam reke Pad in njenim pritokom.

V Sloveniji jo najdemo le v Vipavski dolini in na območju Goriških brd.

Razmnoževanje

Laške žabe se razmnožujejo v marcu. Oploditev je zunanja. Mrest leži pod vodno gladino in ima obliko kepe. Jajčeca imajo premer 2-3 mm.

Ogroženost Laška žaba je uvrščena na rdeči seznam IUCN kot ranljiva vrsta.. V Sloveniji je uvrščena na Seznam zavarovanih vrst.Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah . Vpogled dne 19.2.2015.

Izguba habitata Črpanje vode za namakanje kmetijskih površin močno škoduje tej vrsti, saj poslabšuje pogoje za razmnoževanje. Laška žaba se ne seli daleč in se le redko oddalji od najbližjega mrestišča, zato je razdrobljenost gozdnih habitatov povzročila tudi zmanjšanje genske raznolikosti te vrste. Zaradi tega je vrsta po napovedih bolj dovzetna za okužbe z ranavirusi in drugimi patogeni. Genska izolacija naj bi povzročala tudi izrazite razlike v velikosti med posameznimi populacijami vrste R. latastei. Dodatno grožnjo predstavljajo vnesene invazivne plenilske vrste, kot so kitajska sladkovodna dremavka, volovska žaba in veliki vodni raki.

Povečana prisotnost mikroplastike v okolju predstavlja novo grožnjo za preživetje laške žabe. Paglavci se prehranjujejo neselektivno, zato pogosto zaužijejo drobne delce plastike. Povečana izpostavljenost mikroplastiki je pri paglavcih vrste R. latastei povezana z zmanjšano rastjo, manjšo aktivnostjo in nižjo stopnjo preživetja. Najškodljivejši učinki so bili opaženi pri zelo majhnih delcih mikroplastike. Razlog za to je verjetno v tem, da se drobni delci plastike in vlakna lahko kopičijo v črevesju paglavcev ter povzročajo zamašitve. Raziskave kažejo, da so večji in bolj razviti paglavci bolj odporni na te vplive. Trenutno še ni znano, kako mikroplastika vpliva na odrasle osebke vrste R. latastei.

Varstveni ukrepi Za boljše varstvo te vrste so v Italiji predlagali več zavarovanih območij, hkrati pa so v nadzorovanih razmerah gojili paglavce in jih nato preseljevali na primernejše lokacije. Regionalni svet Lombardije je med letoma 1999 in 2001 začel poseben varstveni program, ki je vključeval obnovo poškodovanih in močno onesnaženih mlak ter vračanje paglavcev v naravna in umetno ustvarjena vodna telesa. Ti ukrepi so bili le delno uspešni, saj so bili številni paglavci preseljeni v mlake brez ustrezne vodne in obvodne vegetacije, ki jo laška žaba potrebuje. Varstvena prizadevanja dodatno ovirajo človekovi vplivi, kot so kmetijstvo, onesnaževanje voda in turizem.

Akcijski načrt Stalnega odbora Bernske konvencije iz leta 2006 iz leta 2006 je pozval k varstvu in boljšemu upravljanju habitatov vrste R. latastei, ter k odstranjevanju invazivnih plenilcev. Drugi naravovarstveni ukrepi vključujejo obnovo habitatov, kartiranje možnih prihodnjih življenjskih prostorov v Evropi, razširjene raziskave, popise razširjenosti ter oceno obstoječe pravne zaščite laške žabe.

Sklici

Viri Živalstvo Evrope, Mladinska knjiga, 1981

Kategorija:Dvoživke Evrope Kategorija:Dvoživke Slovenije Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste Kategorija:Prave žabe Kategorija:Taksoni, opisani leta 1879