Jože Ciuha, slovenski slikar, ilustrator, grafik, pesnik * 26. april 1924, Trbovlje, † 12. april 2015, Ljubljana
Življenje in delo Ciuha je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomiral je leta 1950, študij pa je nadaljeval na specialki za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku Pengovu in ga končal leta 1952. Na univerzi v Rangunu (Mjanmar) je v letih 1959−61 študiral budistično kulturo in filozofijo. V letih 1974−78 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, od začetka leta 1977 do 1978 pa kot izredni profesor poučeval na ALU v Ljubljani. Dvakrat je bil izvoljen tudi za predsednika Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).
Napisal je tri potopisne knjige s potovanj po Aziji, Južni Ameriki in Združenih državah Amerike: Potovanje v deseto deželo (1966) , Okameneli smehljaj (1963) in Pogovori s tišino (1967) ter knjigi spominov Kronika sedmih pozab (2005) in Dolga pot (izšlo posmrtno, 2016).
Ciuhovo likovno delo je bilo po tehnikah in programih različno, vendar notranje enotno. Slikal je na platno, pleksisteklo in na papir: v akvarelu, ukvarjal se je tudi z grafiko in z ilustracijo. Ustvaril je nekaj tapiserij. Navdih elementov bizantinske umetnosti se v njegovih delih odraža v vzhodnjaških pismenkah, ritmičnem nizanju figur in delno v zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvan in z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom; človeške napake in slabosti je pogosto kritiziral skozi živalske podobe, neredko opice. Značilna je tudi groteskna interpretacija človeškega lika. Kot ilustrator se je odlikoval s smislom za bistveno, osredotočeno na črto, z ostro karakterizacijo in s humorjem.
Jože Ciuha je bil izjemno samosvoj slovenski slikar, grafik in ilustrator ter pisatelj, ki je v zrelih letih živel med Parizom, otokom Šipanom in Ljubljano. Imel je več kot 800 samostojnih in skupnih razstav v galerijah in muzejih po vsem svetu. Njegova dela so tudi v zbirkah maroškega kralja in japonskega cesarja.
Leta 1966 je za književno delo prejel Levstikovo nagrado, za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968 Nagrado Prešernovega sklada za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, leta 1981 pa Jakopičevo nagrado, najpomembnejše slovensko priznanje s področja likovno–vizualne umetnosti. Predsednik RS Borut Pahor mu je posmrtno podelil srebrni red RS za zasluge, prejel pa je tudi naziv francoskega viteza in ruskega akademika.
Nagrade in priznanja
Levstikova nagrada za ilustracijo (1954, 1965, 1966, 1967) Nagrada mlado pokolenje za ilustracijo, Beograd (1955, 1960) Prva nagrada na knjižnem sejmu, Beograd, 1964 (nagrajen tudi 1967) Kajuhova nagrada, 1965 Nagrada za ilustracijo, Leipzig, Nemčija, 1965 Levstikova nagrada za knjigo Potovanje v deseto deželo, 1966 Druga nagrada za slikarstvo na mednarodni razstavi Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, Slovenj Gradec, 1967 Nagrada Prešernovega sklada, 1968 (za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967) Nagrada za slikarstvo na XXVII. Premio internazionale Michetti, Francavilla al mare (Italija, 1973) Prva nagrada na razstavi Mostra Internazionale di Pittura Piccolo formato 1973, Chieti (Italija, 1973) Župančičeva nagrada, Ljubljana, 1975 Tretja nagrada na Bienalu jugoslovanske umetnosti, New York, 1978 Nagrada DSLU na XIII. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1979 Nagrada za Slovenijo na natečaju tapiserij za Kulturni dom Ivana Cankarja, Ljubljana, 1979 Častno priznanje za grafiko na Balkanskem bienalu, Bukarešta (Romunija), 1980 Druga nagrada na VII. mednarodnem grafičnem bienalu, Krakov (Poljska), 1980 Jakopičeva nagrada, 1981 Nagrada na XVI. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1985 Nagrada na 4. bienalu jugoslovanskega akvarela, Karlovac, 1985 Prva nagrada za slikarstvo na Mednarodnem mediteranskem bienalu, Aleksandrija (Egipt), 1987 Grand prix na mednarodnem grafičnem bienalu, Seul (Koreja), 1990 Nagrada Premio Internazionale di Grafica Do Forni, Benetke (Italija), 1993 Prva nagrada za slikarstvo na bienalu Artes ‘94, Nova Gorica, 1994 Vitez lepih umetnosti in literature Republike Francije, Pariz, 1997 Avstrijski častni križ za znanost in umetnost 1. reda, Dunaj, 1999 Častni tuji član Ruske akademije umetnosti, Moskva, 2004 Grand prix za življenjsko delo, Mednarodna galerija za risbo Osten, Skopje (Makedonija), 2009 Prva nagrada za mozaik: Fra Acque e Uve, Zoppola, Pordenone (Italija), 2010 Nagrada za življenjsko delo: Premio Mosaico & Architettura, Pordenone (Italija), 2012 častni meščan Ljubljane (2014) Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo na področju ilustracije, 2014 Srebrni red za zasluge RS (posmrtno, 2015)
Pomembnejša dela
Pečalbarke (1958) Profet 73 (1973) Svečanost (1974) Profet na zlatem ozadju (1979-1980)
Glej tudi seznam slovenskih slikarjev seznam slovenskih grafikov
Sklici in opombe
Viri Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zunanje povezave
Jože Ciuha: "Črko umevam kot temeljni simbol civilizacije 20. stoletja.". Naši umetniki pred mikrofonom (18. maj 2024). RTV Slovenija.
Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Slovenski grafiki Kategorija:Slovenski ilustratorji Kategorija:Slovenski grafiki Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada Kategorija:Jakopičevi nagrajenci Kategorija:Župančičevi nagrajenci Kategorija:Trboveljčani Kategorija:Častni meščani Ljubljane Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije