Jemen

Republika Jemen () je država na jugozahodu Arabskega polotoka. Glavno mesto je Sana. Na severu meji na Saudovo Arabijo, na vzhodu na Oman, na jugu na Arabsko morje in Adenski zaliv ter na zahodu na Rdeče morje.

Od leta 2011 vladata v Jemnu politična kriza in od 2014 državljanska vojna, v kateri se za oblast bori več političnih teles, med njimi mednarodno priznana vlada, uporniški hutijski Vrhovni politični svet in separatistični Južni prehodni svet. Posledica konflikta je obsežna humanitarna kriza: po podatkih Združenih narodov je Jemen država z največjim številom ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč – okoli 24 milijoni – je ena najmanj razvitih držav na svetu in ima najnižji indeks človekovega razvoja med neafriškimi državami.

Etimologija Zaradi zelo ugodne geografske lege in s tem povezanih življenjskih pogojev so antični pisci deželo poimenovali Arabia felix - Srečna Arabija. Po arabskem izročilu naj bi beseda Jemen izšla iz besede Al-Yumn, v prevodu blaginja in sreča. Drugi pravijo, da Al Yaman izvira iz besede yamanan, kar naj bi pomenilo deželo, ki leži južno od Meke. In še tretji, ki pravijo, da ime dežele izhaja iz besede yumna - desna stran od Meke ali božje hiše Kaabe.

Geografija Jemna se drži vzdevek "Zelena streha Arabije". Ima zelo razgibano površje, ki ga deli na več zelo različnih podnebnih pasov. Priobalni pas je bolj puščavski. Na zahodu države se razprostira okoli 200 km široko in do 3000 m visoko gorovje - Jemensko višavje. Na severovzhodu je polpuščavsko območje in Velika arabska puščava. Na vzhodu pa je tako imenovana vzhodna planota z velikimi vadiji. Del Jemna so tudi otoki z največjim otokom Sokotra.

Priobalna puščavska ravnina se deli na dva dela. Ob Rdečem morju leži približno 60 km široka Tihama, ki po tipu naselij spominja na Etiopijo ali Sudan. Ob Indijskem oceanu pa je pas precej ožji, tudi le nekaj kilometrov. To je prava puščava, kjer pade le 50 mm padavin na leto.

Jemensko višavje leži v smeri sever-jug od meje s Saudovo Arabijo do Adna v dolžini 500 km in poprečni širini 150 km. Najvišji vrh Džabal an Nabi Šu'ajb je visok 3760 m. Pod vplivom monsuna pade od 400 do 1000 mm padavin. To je najrodovitnejši del Jemna. Do višine 1500 m raste tropsko sadje (papaje, banane), kava in agrumi do 2200 m, dalje krompir in drugo sadje. Hribovje je popolnoma terasasto obdelano, izkoriščen je vsak košček zemlje. Osrednji del višavja se hitro spušča proti morju oziroma Adnu.

Jemensko višavje je nastalo kot posledica dviga roba afro-arabske plošče, tanjšanjem litosfere in nastankom do 4000 m debelih miocensko-pleistocenskih odkladnin v Tihami. V osrednjem delu višavja je nekaj kotlin na nadmorski višini med 1800 in 2400 m, kjer so nastala največja jemenska mesta (Sada, Ibb, Taiz, Dhamar) vključno z glavnim mestom Sana.

Proti vzhodu se višavje zelo razširi in je povsem druge geološke sestave. Kamnine so predkambrijske starosti (gnajsi, graniti). Samo mesto Aden na primer leži v ugaslem vulkanskem kraterju. sličica|300px|levo|Vadi Doan - stranska dolina vadija Hadramawt

Vzhodno polpuščavsko območje in Velika arabska puščava je pokrajina, ki jo padavine praktično ne dosežejo, saj leži v padavinski senci gorovja. Na zahodu se razprostira velik tektonski jarek, vzhodno od mesta Marib pa se že začenja puščava na nadmorski višini okoli 1300 m. Prevladujejo sipine, puhlica in druge usedline. Velika Arabska puščava je v celoti velika 650.000 km² in leži v Jemnu, Saudovi Arabiji, Omanu in Združenih arabskih emiratih. Nastanek te puščave je povezan s subtropskim pasom visokega zračnega tlaka, ki praktično ne prinaša padavin.

Vzhodne planote se na okoli 100.000 km² razprostirajo na jugovzhodu Jemna. V osnovi je to puščava, ki je prekrila debele mezozojske plasti apnenca in peščenjaka. Planota je visoka od 1300 do 2000 m in se zniža na 600 m proti Veliki Arabski puščavi. V geološki preteklosti je bilo tukaj precej padavin, zato so nastale globoke rečne doline imenovane vadi.

Vadi Hadramaut je največja suha rečna dolina. Dolga je 450 km, široka med 700 m in največ 12 km in globoka do 300 m. Dno je na nadmorski višini okoli 700 m. Vadi je gosto poseljen, tukaj živi okoli 200.000 prebivalcev. Ker je talna voda blizu površja, polja intenzivno namakajo, zato je zelo rodovitna. Iz tega vadija se širi mreža manjših rečnih dolin, med njimi je najbolj znan vadi Doan.

Posebna geografska enota so otoki. Vseh je 130 od tega jih je 112 v Rdečem morju. Večinoma so vulkanskega nastanka in pretežno iz bazalta. Omeniti je potrebno otok Kamaran, saj je bila v času imamata tukaj britanska pomorska baza. Najpomembnejši arhipelag leži 380 km od obale v Adenskem zalivu. To je Sokotra, ki meri 3625 km² in še trije manjši otoki. Sokotra je nastala pred približno 6 milijoni let in je do pred kratkim ostala fizično izolirana. Na njej se je zato razvila edinstvena favna in flora. sličica|300px|desno|Ostanki jezu v Maribu

Še nekaj statističnih podatkov: dolžina državne meje je 1746 km od tega z: Omanom 288 km, Saudovo Arabijo 1458 km obale je 1906 km raba zemljišč (stanje 2005): njive 2,91 %, trajni nasadi 0,25 %, drugo 96,84 % namakanih zemljišč je (stanje 2003): 6800 km²

Nevarnost naravnih nesreč predstavljajo peščeni viharji in prašne nevihte poleti. V Sani sta prah in pesek v zraku vsakodnevna mora prebivalcev.

Vulkanska aktivnost je omejena na Džebel na Tair, ki je otok v Rdečem morju in je nazadnje bruhal v letu 2007, drugi aktivni vulkani so Harra za Arhab, Harras za Dhamar, Harra es-Sawad in Jebel Zubair, čeprav mnogi med njimi niso bruhali zadnjih sto let.

Tekočih voda kot tudi jezer v Jemnu praktično ni. Z zajezitvijo doline je nastalo umetno jezero pri Maribu. Ob deževju se v vadijih lahko pojavijo hudourne vode.

Zgodovina Jemen je eno najstarejše naseljenih območij na svetu, saj so kamnita orodja iz paleolitika ( izpred 40.000 let) našli ob ožini Bab al-Mandab. Za zadnja tri tisočletja pa obstajajo pisni viri.

Zgodovino Jemna zgodovinarji delijo na štiri obdobja:

Predislamsko obdobje (1000 pr. n. št. do 6. stol. n. št.) Prva civilizacija je na območju današnjega Jemna nastala več kot 1000 let pred našim štetjem. To je čas velikih kraljestev, ki so obstajala v velikih oazah in rodovitnih dolinah. Prek njih je potekala tudi trgovska pot imenovana pot kadil in dišav, saj tukaj rasteta drevesni vrsti commiphora ali mira in boswellia sacra ali frankincense, ki dajeta smolo, ki se posušena uporablja za kadilo.

Med kraljestvi ob trgovski poti (Pot kadila), je bilo najpomembnejšo Sabsko kraljestvo, ki je obstajalo 14. stoletij od leta 1000 pr.n.št. dalje. Omenjeno je že v stari zavezi, ko je kraljica Bilkis v 10. stol. pr. n. št. obiskala kralja Salomona. Sedež je bil najprej v kraju Sirwah, kasneje pa v Maribu. Kraljestvo je uspevalo tudi zaradi namakalnega sistema, ki ga je omogočal znameniti jez v Maribu, zgrajen v 8. st.pr.n.št. in je bil v uporabi več kot 1000 let.

Še druga kraljestva pa so bila: Najran, Aswan, Kataban ter nekoliko izven poti ob ožini Bab al Mandab pa kraljestvo Himjar. Slednji so tudi krivi za zaton Sabejcev ker so odprli pomorske poti, kopenska trgovska pot pa je zamrla.

To območje so neuspešno poskušali osvojiti tudi Rimljani med letoma 24 in 25 pr. n. št. V 2. st.n.št. je zasedba za nekaj deset let uspela Etiopijcem. Okoli leta 190 n. št.so jih pregnali Himjariti. Etiopijci so ponovno zasedli del ozemlja leta 525. V 4. in 5. stoletju je prihajalo z misijonarji na to območje krščanstvo, vladajoči sloji prevzamejo monoteistično vero, stari bogovi iz časov Sabe so pozabljeni. Za konec Sabejskega kraljestva se šteje leto 570, ko se poruši maribski jez in se prebivalci razselijo po južnem delu arabskega polotoka.

Islamski Jemen (od 7. stol. n. št. do leta 1507) Himjaritom v boju proti Etiopijcem pomagajo Perzijci, ki nato vladajo nekaj desetletij. Leta 628 perzijski guverner Jemna prevzame muslimansko vero in v kratkem času ta tudi prevlada ljudstvu. Prve mošeje so bile zgrajene v Sani in Zabidu še za časa Mohamedovega življenja. Ko se središče islama preseli v Damask in kasneje v Bagdad, začne Jemen izgubljati pomembnost in postane ena od provinc velikega islamskega imperija. V tem obdobju so bila na območju današnjega Jemna naslednja kraljestva: Zijadidi (818–1018) so naseljevali območje južne Tihame, center so imeli v Zabidu, ki je bilo že tedaj mesto učenosti s svojo univerzo. Zajdi (897–1962) so zasedali severni del. To je bila organizirana in stabilna država in je obstajala kot Severni Jemen vse do revolucije 1962, ko so ubili zadnjega zajdskega imama Ahmada. Nadžahidi in Sulajhidi (1012–1138) so vladali Tihami po zatonu Zijadidov. Dinastija Nadžahidov je vladala okoli Zabida, v goratem predelu pa ismailska dinastija Sulajhidov z najpomembnejšo kraljico Arwe, ki je vladala v Jibli. Ajubidi (1173–1228), egipčanska dinastija, vlada na jugu današnjega Jemna po zatonu Nadžahidov in Sulajhidov. Rasulidi (1228–1454), napredna dinastija, oblikuje državo s sedežem v Taizzu. Vladajo večjemu delu Jemna od Hadramauta do Meke. To je čas napredka na področju arhitekture, znanosti in poljedelstva. Tahiridi in Katiridi (1454 - 1517) na vzhodu zamenjajo Rasulide in obvladujejo karavanske poti. Država Katiridov obstaja do revolucije na jugu leta 1967.

Čas kolonializma (od leta 1507 dalje) sličica|300px|levo|Vodooskrba v Adnu je bila zgrajena leta 1899 kot niz cistern v samem vulkanskem kraterju Tujci so začeli vdirati na ozemlje današnjega Jemna že v 16. stoletju.

Leta 1507 Portugalci zavzamejo otok Sokotra.

Mameluki (egipčanski vladarji) skupaj s Turki poskušajo zaščiti svoje interese v južni Arabiji, leta 1517 pa jih Osmani okupirajo. Prva Osmanska okupacija je trajala do leta 1636, ko so zajdski imami osvobodili ozemlje do Hadramauta na vzhodu in Asirja na severu. V času okupacije se je razvila trgovina s kavo. Ko so leta 1740 sadike kave pretihotapili v druge dežele, je trgovina upadla. Zajdi so se spopadali z zunanjimi in notranjimi sovražniki. Na jugu je sultan iz Lahija (pokrajina severno od Adna) osvobodil del ozemlja, ki je postalo prednica države Južni Jemen.

V 19. stoletju, natančneje leta 1839 zavzamejo pristanišče Aden Angleži. Mestu vlada angleški radža iz Indije. Angleži sklenejo pogodbe z lokalnimi šejki 20-h državic, ki tvorijo Arabski protektorat Združenega kraljestva do leta 1967.

Leta 1849 se na območje Jemna ponovno vrnejo Turki, ki svojo moč v regiji okrepijo po odprtju Sueškega prekopa (1869). Turki nikoli niso zavzeli gorskih utrdb, saj so se lokalni šejki močno upirali. Leta 1905 se je oblikovala meja med območjem, ki so ga obvladovali Angleži, ki je kasneje sovpadala z mejo med severnim in južnim Jemnom. Turki so ostali do leta 1919.

Leta 1904 se prične upor Zajdov, ki porazi turško vojsko. Po nekajletnem upiranju, so leta 1911 Zajdi, pod vodstvom imama Yahye, dobili avtonomijo v jemenskem hribovju. Turki so se dokončno umaknili iz Jemna leta 1919, ko je po 1. svetovni vojni razpadel Osmanski imperij.

Jemenski imamat in nastanek dveh Jemnov (1948 do 1990) Imam Yahyo je bil leta 1948 ubit, nasledil ga je sin Ahmad, ki prestavi prestolnico države iz Sane v Taizz in začne odpirati državo tujcem, da bi pospešil razvoj. V začetku 60 let je bil Jemen najbolj srednjeveška država na svetu. Ni bilo tlakovanih cest, tovarn, zdravnikov, šol razen koranskih, nobene zakonodaje razen širiatskega prava.

Tudi imama Ahmeda v atentatu leta 1962 ubijejo. Skupina vojaških oficirjev izvede državni udar in ustanovi Jemensko Arabsko republiko - YAR. Ahmadov sin Muhammad al Badr začne državljansko vojno med republikanci in rojalisti, ki se je končala leta 1970 z izgonom imama.