Radegunda (do leta 1955 Sveta Radegunda)Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) je razloženo naselje v Občini Mozirje v Zgornji Savinjski dolini.
Ime Naselje je dobilo ime po zavetnici domače cerkve – sveti Radegundi. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb ime skrajšano iz »Sveta Radegunda« v le »Radegunda«.Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Opis Naselje sestavlja več zaselkov in samotnih kmetij, po južnem in jugovzhodnem pobočju planote Golte (Boskovec 1584 m nmv). Na severovzhodu sega do potoka Šumka, kjer meji na Šmihel nad Mozirjem, na vzhodu do potoka Golobnice, na jugu in zahodu pa na območje zgornjega toka potoka Trnave. K naselju sodijo zaselki Zgornja Radegunda, Jazbine, Globoko, Trnavče in Žekovec, kjer je spodnja postaja gondolske žičnice.
Zgodovina Podružnična cerkev sv. Radegunde na Golteh je bila prvotno posvečena sv. Vidu. Prvič se omenja leta 1241. Od 1690 je glavni oltar posvečen sv. Radegundi. Sedanja cerkev je bila sezidana po potresu, v letih 1896-1900. V preteklosti je bila znana kot božja pot, kamor so hodili številni romarji z namenom priprošnje zoper bolezni v glavi.Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
Na Golteh so bile večkrat hude borbe partizanov z Nemci. Nanje spominjajo grobišča naših padlih borcev na Medvedjaku in na Stonu pod Konjščico. Med drug svetovno vojno so Nemci požgali tri kmetije v Zgornji Radegundi, med njimi Kortnerja, od katerih sta nižji dve obnovljeni. Pri Gostečniku v Zg. Radegundi je spominsko znamenje štirim borcem IV. operativne cone, padlim junija 1944. Ob cesti Mozirje-Trnavče je spominski kamen, posvečen dvema padlima borcema XIV. divizije.Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 234.
Prebivalstvo V letu 1880 je imela vas 48 hiš in 298 prebivalcev, med katerimi je bilo 153 žensk in 145 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
V naslednjih desetletjih se je število hiš rahlo povečevalo – 50 leta 1890, 54 leta 1900 in 55 leta 1910. Število prebivalcev je nekoliko nihalo: 292 leta 1890, 296 leta 1900, nato pa se je do leta 1910 zmanjšalo na 271. Število žensk in moških se je prav tako spreminjalo, pri čemer so bile razlike med spoloma manjše.
Vas je bila skozi celotno obdobje versko in jezikovno enotna ter je doživljala zmerno rast števila hiš, medtem ko je število prebivalcev proti začetku 20. stoletja nekoliko upadlo.
Sklici
Viri Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997
Glej tudi Seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Mozirje Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji