Laik (v širšem pomenu) je človek, ki se z nečim ukvarja ljubiteljsko in ne poklicno. Podoben pomen ima beseda amater (ljubitelj). V verskem pomenu je laik nereligiozna oseba, torej oseba, ki ne priznava nobene religije. Laiki se v tem pomenu delijo na agnostike in ateiste: ateisti trdijo, da bog ne obstaja, agnostiki pa trdijo, da se božji obstoj ne da dokazati.
Beseda laik izvira iz grških besed [laos] = ljudstvo, [laikos] = ljudski.
Laiki v krščanstvu
Laik v krščanskem pomenu besede je vernik, ki ni duhovnik (ni posvečen). Laiki v Cerkvi že od začetka opravljajo pomembna dela, ki dopolnjujejo delo duhovnikov (klerikov). Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov v Rimskokatoliški Cerkvi.
Pomembnejša opravila, ki jih lahko opravljajo laiki so: branje Božje besede; bogoslužno petje; delitev obhajila (laik ne more opraviti posvetitve evharistije, lahko pa razdeljuje hostije); krašenje cerkve; ministriranje; svečani nagovori pred pomembnejšimi deli maše (uvod v očenaš, uvod v pozdrav miru, prošnje, zahvale, ipd); sodelovanje v župnijskem pastoralnem svetu (ŽPS), opredeljenem v Statutu župnijskega pastoralnega sveta Slovenske škofovske konference in v župnijskem gospodarskem svetu (ŽGS), opredeljenem v Zakoniku cerkvenega prava (Codex Iuruis Canonici)
Laicizacija je postopek ali časovno obdobje, ki postopoma opušča ali preprečuje verska prepričanja.
Glej tudi Klerik
Kategorija:Krščanski nazivi