Saint-Quentin (; ; ) je mesto in občina v je mesto v departmaju Aisne, regiji, Hauts-de-France, severna Francija. V antiki je bilo prepoznano kot Augusta Veromanduorum. Ime je dobilo po svetem Quentinu iz Amiensa, ki naj bi bil tam mučen v 3. stoletju.
Administracija thumb|left|500px|Okrožje Saint-Quentin Saint-Quentin je podprefektura Aisne. Čeprav je Saint-Quentin daleč največje mesto v Aisne, je glavno mesto tretje največje mesto, Laon.
Zgodovina Mesto so ustanovili Rimljani v avgustovskem obdobju, da bi nadomestili oppidum Vermand (11 km stran) kot glavno mesto Viromanduijev (keltskega belgijskega ljudstva, ki je naseljevalo regijo). Ime je dobilo Augusta Viromanduorum, v čast cesarja Avgusta. To je bilo mesto za brod čez reko Somo. V poznem rimskem obdobju je možno, da je bila prestolnica civitas prenesena nazaj v Vermand (katerega ime izvira iz Veromandis); v Saint-Quentinu ni bilo najdenih skoraj ničesar, kar bi se nanašalo na 4. stoletje.
V zgodnjem srednjem veku se je na podlagi romanja k grobu sv. Quentina, rimskega kristjana, ki je prišel evangelizirat regijo in bil mučen v Augusti, razvil pomemben samostan, danes bazilika Saint-Quentin, kar je dalo povod za novo mesto, ki je bilo poimenovano po njem.
Od 9. stoletja je bil Saint-Quentin glavno mesto okrožja Vermandois. Od 10. stoletja so bili grofje Vermandois (potomci karolinških, nato kapetinških družin) zelo močni. Mesto je hitro raslo: buržoazija se je organizirala in v drugi polovici 12. stoletja (zelo zgodnji datum) pridobila občinsko listino, ki je njihovi občini zagotavljala veliko stopnjo avtonomije.
Na začetku 13. stoletja je Saint-Quentin vstopil med kraljeve posesti. Takrat je bilo cvetoče mesto, ki je temeljilo na svoji tekstilni industriji volne (mesto drapante). Bilo je tudi središče trgovine, ki ga je spodbujala njegova lega na meji s francoskim kraljestvom, med šampanjskimi sejmi in flandrijskimi mesti (izvoz vina itd.): imelo je pomemben letni sejem. Koristila mu je tudi lega v osrčju bogate kmetijske regije (trgovina z žitom in guède, dragocenim modrim barvilom).
Od 14. stoletja je Saint-Quentin trpel zaradi te strateške lege: prestal je francosko-angleške vojne (stoletna vojna). V 15. stoletju sta se za mesto potegovala francoski kralj in burgundski vojvode (je eno od 'mest na Somi'). Ker ga je večkrat opustošila kuga, se je njegovo prebivalstvo zmanjšalo, gospodarstvo pa je bilo v krizi: sejem je bil vse bolj nepomemben, kmetijska proizvodnja pa se je zmanjšala. Upadajoča tekstilna industrija se je preusmerila v proizvodnjo lanenega platna. Medtem se je mesto soočalo z velikimi stroški za vzdrževanje utrdb in oboroženih čet.
Med koncem 15. in sredino 17. stoletja je bil ta strateški položaj vzrok za pogoste nesreče. Leta 1557 se je obleganje španske vojske (kot del bitke pri Saint-Quentinu) končalo s plenjenjem mesta in njegovim dvoletnim zapuščanjem. Leta 1559 je bilo mesto vrnjeno Franciji in je bilo deležno intenzivnih utrjevalnih del: srednjeveško obzidje, ki je bilo večkrat prenovljeno, je bilo zaščiteno s številnimi novimi naprednimi utrdbami. Da bi jim naredili prostor, so porušili dve okrožji. Sredi 17. stoletja se je mesto izognilo obleganju, a je utrpelo grozote vojn, ki so pustošile po Pikardiji, spremljala pa jih je kuga (leta 1636 je umrlo 3000 ljudi od morda 10.000 prebivalcev) in lakota.
V drugi polovici 17. stoletja so osvajanja Ludvika XIV. premaknila mejo stran od Saint-Quentina in mesto je izgubilo velik del svoje strateške vloge. Konec 16. stoletja se je njegova tekstilna proizvodnja specializirala za fino laneno platno. To je prineslo blaginjo, zlasti v 18. stoletju, ko so te tekstilije izvažali po vsej Evropi in Ameriki.
Med prvim francoskim cesarstvom so težave na izvoznem trgu povzročile gospodarski upad. Na zahtevo občine je Napoleon ukazal porušiti utrdbe, da bi mesto lahko raslo preko svojih starih meja. V letih 1814–1815 je Saint-Quentin zasedla ruska vojska, vendar brez kakršne koli škode.
V 19. stoletju se je Saint-Quentin razvil v cvetoče industrijsko mesto, zahvaljujoč podjetnikom, ki so nenehno iskali nove tehnologije. Tekstil in mehanske naprave so bile na prvem mestu med široko paleto izdelkov.
Leta 1870, med francosko-prusko vojno, je prebivalstvo 8. oktobra odbilo Pruse, vendar je mesto padlo med drugo ofenzivo. Brezupno, a junaško dejanje je imelo nacionalne posledice: Saint-Quentin je bil odlikovan z redom častne legije. 19. januarja 1871 je bila francoska vojska v bližini mesta poražena.
Med represijo januarja in februarja 1894 je policija izvajala racije, usmerjene proti tamkajšnjim anarhistom, vendar brez večjega uspeha.
Prva svetovna vojna je Saint-Quentin zelo močno prizadela. Septembra 1914 je bilo mesto zavzeto; pretrpelo je kruto okupacijo. Od leta 1916 je ležalo v središču vojnega območja, ker so ga Nemci vključili v Hindenburgovo linijo. Po evakuaciji prebivalstva marca je bilo mesto sistematično plenjeno, industrijska oprema pa odstranjena ali uničena. Boji so ga uničili: poškodovanih je bilo 80 % stavb (vključno z baziliko Saint-Quentin).
Kljub nacionalni podpori je bil proces obnove dolg in mesto se je težko vrnilo k dinamiki pred letom 1914. Število prebivalcev iz leta 1911, ki je znašalo 55.000, je bilo ponovno doseženo šele sredi 1950-ih, v okviru splošne gospodarske rasti. Ta blaginja se je nadaljevala do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je francoska tekstilna industrija začela trpeti zaradi konkurence držav v razvoju.
Geografija Mesto Saint-Quentin leži ob reki Somi in prekopu Saint-Quentin, ki poteka vzporedno z njo in zagotavlja plovno povezavo med rekama Šeldo in Oise. Sosednje občine Saint-Quentin so Fayet na severozahodu in severu, Omissy na severu, Morcourt na severovzhodu, Rouvroy in Harly na vzhodu, Neuville-Saint-Amand na jugovzhodu, Gauchy na jugu, Dallon na jugozahodu in Francilly-Selenci na zahodu.
Prebivalstvo Leto 1962 1968 1975 1982 1990 1999 2006 2016 2022 Štev. prebivalcev 61.071 64.196 67.243 63.567 60.644 59.066 56.792 54.443 52.995 Vir: Cassini und INSEE
Zanimivosti Saint-Quentin je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. Bazilika Saint-Quentin, 12. do 15. stoletje Hôtel de ville (mestna hiša), fasada v poznogotskem razkošnem slogu, dokončana leta 1509; z upodobitvijo masturbirajoče ženske, notranjost kasneje razširjena: neogotska vhodna dvorana iz leta 1865, zgornje nadstropje v slogu art déco 20. stoletja, stolp s kariljonom Porte des Canonniers Muzej Papillons (Muzej metuljev) Muzej Lecuyer (francoske slike, predvsem iz 19. in začetka 20. stoletja, pasteli Mauricea-Quentina De La Toura, dekorativna umetnost) Elizejske poljane, park v zahodnem delu obzidja Številne meščanske in trgovske stavbe v slogu art deco (rekonstrukcija mesta po prvi svetovni vojni) Réserve naturelle du Marais d’Isle (naravni rezervat na Sommi) Gledališče Jean Vilar Nécropole nationale de Saint-Quentin Nemško vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Saint-Quentinu
Pobratena mesta Saint-Quentin je pobraten z: Kaiserslautern (Porenje - Pfalška, Nemčija), Rotherham (Anglija, Združeno kraljestvo), San Lorenzo de El Escorial, Španija Tongzhou (Peking), LR Kitajska
Sklici
Glej tudi seznam mest v Franciji
Zunanje povezave
Uradna stran turizem
Kategorija:Pikardija Kategorija:Podprefekture Francije Kategorija:Mesta departmaja Aisne Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine