Šebrelje so razpršeno naselje v Občini Cerkno v tradicionalni pokrajini Primorska. Vas leži na Šebreljski planoti, visoki kraški terasi nad dolino reke Idrijce, znani po razgledih in kulturni krajini, ki jo oblikujejo kmetijstvo, gozdovi in razpršena poselitev.
Geografija Šebrelje se nahajajo na razširjenem kraškem svetu na nadmorski višini približno 600–700 metrov. Naselje sestavljajo številni zaselki in samotne kmetije, razporejene med travniki, pašniki in gozdnimi površinami. Strma pobočja se proti jugu spuščajo v dolino reke Idrijce, severno pa se planota nadaljuje v cerkljansko hribovje.
Kraj je z okoliškimi naselji povezan s krajevnimi cestami proti Cerknemu, Idriji in Tolminu.
Prazgodovina Območje Šebrelj je mednarodno znano po bližnjem arheološkem najdišču Divje babe, ki leži na južnem pobočju nad Idrijco. Izkopavanja so razkrila pomembne paleolitske plasti, med njimi tudi t. i. »neandertalsko piščal«, enega najbolj razpravljanih prazgodovinskih najdb v Evropi.SAZU, arheološka poročila o Divjih babah.
Zgodovina Šebrelje se prvič omenjajo v pisnih virih v 14. stoletju, ko je bilo območje del posesti oglejskega patriarhata in kasneje goriških grofov.Zgodovinski arhiv Gorica, listine 14.–16. stol. Zaradi strateške lege nad dolino Idrijce je bila planota pomembna predvsem kot kmetijsko in pašniško območje z razpršeno poselitvijo.
V 16. in 17. stoletju so se Šebrelje razvijale v okviru cerkljanskega gospostva, pri čemer je bila pomembna tudi cerkvena organizacija okoli župnije sv. Janeza Krstnika. Arheološke najdbe na območju Divjih bab pričajo o poselitvi že v paleolitiku, medtem ko srednjeveški viri omenjajo naselitev hribovitega sveta s kmetijami, gozdovi in pašniki.
V 19. stoletju je bila planota vključena v širše gospodarske tokove Idrije in Cerkljanskega. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z živinorejo, spravilom lesa in sezonskim delom. V 20. stoletju so Šebrelje doživele zmanjšanje števila prebivalcev, deloma zaradi odseljevanja v dolino in v industrijske kraje. Kljub temu se je ohranila značilna kulturna krajina in močna lokalna identiteta.
Med drugo svetovno vojno je bila okolica pomemben del zaledja partizanskih enot na Cerkljanskem, kar potrjujejo številne terenske točke in spominska mesta. Po vojni se je poselitev stabilizirala, a ostala izrazito razpršena.
Požig vasi med drugo svetovno vojno Med drugo svetovno vojno so 9. in 10. junija 1944 enote nemške vojske in pripadniki SS izvedli obsežno operacijo na območju Šebrelj. Vas so obkolili iz več smeri, prebivalce zasliševali ter deloma izgnali. Po zbranih pričevanjih in povojnih poročilih so 10. junija dopoldne začeli sistematično požigati posamezne zaselke, najprej Dolenjo vas, nato Merišča, Srednjo in Gorenjo vas ter območje Griča.Trgovaške in vaške zgodbe: pričevanja iz Šebrelj, *TV-15*, letnik 1974, str. 43–47. Dostopno prek: https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_43.pdf
V požigu je bilo po povojnih popisih in pričevanjih uničenih približno 170 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, kar je povzročilo skoraj popolno uničenje večjega dela naselja. Požig Šebrelj spada med največje primere uničenja posamezne vasi na Cerkljanskem v času okupacije. Kulturna in arhitekturna dediščina Vas ohranja značilno arhitekturo cerkljanskega območja s kamnitimi kmetijami in gospodarskimi objekti. Osrednja sakralna stavba je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, ki stoji na poudarjeni legi in predstavlja pomemben del lokalne kulturne identitete. Gospodarstvo Prebivalci se tradicionalno ukvarjajo s kmetijstvom, živinorejo in gozdarstvom. V zadnjih letih se razvija tudi podeželski turizem, saj planota ponuja izhodišča za pohodništvo in dejavnosti na prostem. sličica|305x305_pik
Zanimivosti arheološko najdišče Divje babe župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika razgledne točke Šebreljske planote nad dolino Idrijce
Občina Šebrelje sodijo v Občino Cerkno in v statistično regijo Goriška.
Sklici
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Zunanje povezave Šebrelje - uradna spletna stran Divje babe - uradna spletna stran Paduobe s Crklajnske Kategorija:Naselja Občine Cerkno