Dramlje so razloženo središčno naselje z obcestnim jedrom v Občini Šentjur, v severovzhodnem delu Voglajnskega gričevja, v neposredni bližini avtoceste A1, z istoimenskim izvozom/uvozom na odseku Maribor-Celje. Sestavlja ga 16 zaselkov; Dramlje, Grušce, Jarmovec, Jazbine, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Pletovarje, Razbor, Spodnje Slemene, Straža na Gori, Svetelka, Šedina, Trnovec pri Dramljah, Vodule, Zalog pod Uršulo, Zgornje Slemene. Na severozahodu se z novejšimi hišami stika z naseljem Svetelka. V Dramljah je župnijska cerkev sv. Marije Magdalene, pokopališče, osnovna šola, kulturni dom, trgovina, bencinski servis.
Toponim
Staro ime naselja, v rabi do 1955, je bilo »Št. Ilj«. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje v Dramlje del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
V vsakdanji rabi toponim Dramlje označuje površino nekdanje občine (ukinjene leta 1955) in zajema geografsko območje severno od Šentjurja, med Vojnikom in Ponikvo. Valovita pokrajina je primerna za vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo. Prebivalci se ukvarjajo s kmetovanjem, vse več pa je zaposlenih v bližnjih večjih naseljih.
Zgodovina Prvi znani lastnik močvirnatega območja Dramelj je bil žički samostan, ki je imel tu lokalni samostanski urad (pristavo). Kartuzijani so uredili ribnike, saj so ribogojništvu povečali veliko pozornost, ker drugega mesa zaradi redovnih pravil niso smeli uživati. V 14. stoletju je območje prešlo v roke celjskih grofov. V pisnih dokumentih se Dramlje prvič omenjajo leta 1451. V začetku 19. stoletja je tod delovala steklarna, ki je steklo izvažala tudi v Italijo. V drugi polovici 19. stoletja je Dramlje delovalo kot samostojna občina. Leta 1900 se je občina raztezala na 2468 hektarjih, v njej je pa prebivalo 1636 prebivalcev.
Po osvoboditvi, avgusta 1945, je na tem območju bil izvoljen Krajevni narodnoosvobodilni odbor Dramlje, pozneje, leta 1946, preimnovan v Krajevni ljudski odbor Dramlje. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno z Dramljem, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za FLR Jugoslavijo. Dramlje je takrat postalo svoja občina, ampka je bilo že leta 1955 združeno z večjo občino Šentjur. Danes je v kraju sedež Krajevne skupnosti Dramlje.
Znamenitosti Podružnična Cerkev sv. Ilije je deloma še srednjeveška. Večkrat so jo obnavljali, leta 1907 je njeno notranjost poslikal Franc Gornik.
Znane osebnosti Matija Vodušek, urednik in publicist Franc Župnek, pravnik, projektant načrtov za železnice in vodovod Ivan Kolarič, kaplan in pesnik
Sklici
Viri Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997
Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina C. KR Centralna statistična komisija. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Dunaj: C. KR Dvorna in državna tiskarna, 1904.https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1001-2000/1113/STAJERSKA%201900.pdf
Zunanje povezave lokalni informativni portal Planinsko društvo Dramlje
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji Župnija Dramlje Dramlja (razločitev)
Kategorija:Naselja Občine Šentjur Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji