Ciper (; ), uradno Republika Ciper, (; ) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev, saj ga vsako leto obišče čez 2,4 milijona turistov.Spletna stran Invest in Cyprus - podatki ne upoštevajo turističnega obiska okupiranega severnega dela Cipra Nekdanja britanska kolonija se je leta 1960 osamosvojila od Združenega kraljestva in leta 1961 postala članica Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Republika Ciper je razvita država, od 1. maja 2004 tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2008 je kot svojo valuto uvedla evro.
Republika Ciper obsega ozemlje skoraj celega otoka, vendar nadzoruje le južni dve tretjini tega ozemlja. Severni del otoka je leta 1974 zasedla Turčija in ustanovila Turško republiko Severni Ciper, čeprav te države razen Turčije ne priznava nobena druga država. V naslednjih desetletjih je severni del postal naseljen skoraj izključno s Turki, južni dve tretjini pa z Grki, tako da obema ozemljema včasih pravimo »grški del« in »turški del« Cipra. V letih 2003 in 2004 so pod okriljem Organizacije združenih narodov tekla pogajanja za vnovično združitev obeh delov otoka, vendar je grški del zavrnil pogoje združitve. Tako se je Evropski uniji pridružil le grški del otoka.
Etimologija
Najzgodnejše potrjeno sklicevanje na Ciper je mikenska grščina 𐀓𐀠𐀪𐀍, ku-pi-ri-jo, iz 15. stoletja pred našim štetjem, kar pomeni 'ciprski' (grško: Κύπριος), napisano v linearni pisavi B. Klasična grška oblika imena je Κύπρος (Kýpros).
Etimologija imena ni znana. Predlogi vključujejo: grška beseda za vednozeleno cipreso (Cupressus sempervirens), κυπάρισσος (kypárissos) grško ime kane (Lawsonia alba), κύπρος (kýpros) eteociprska beseda za baker. Na primer, domneva se, da ima korenine v sumerski besedi za baker (zubar) ali za bron (kubar) zaradi velikih nahajališč bakrene rude, najdenih na otoku.
S čezmorsko trgovino je otok dal ime klasični latinski besedi za baker z besedno zvezo aes Cyprium, 'ciprska kovina', kasneje skrajšana na Cuprum.Robert S. P. Beekes, Etymological Dictionary of Greek, Brill, 2009, p. 805 (s.v. "Κύπρος").Fisher, Fred H. Cyprus: Our New Colony And What We Know About It. London: George Routledge and Sons, 1878, pp. 13–14.
Uradno ime države v grščini se v slovenščino dobesedno prevede v »Ciprska republika«, vendar se ta prevod uradno ne uporablja; Namesto tega se uporablja »Republika Ciper«.
Zgodovina
levo|sličica|Grad Kyrenia Arheološke najdbe kažejo, da je bil Ciper naseljen že v kameni dobi pred kakšnimi 11.000 leti. Otok je dobil svoj grški značaj po naselitvi Mikencev v času med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. Sredi 9. stoletja pr. n. št. so obalna področja Cipra dosegli Feničani in se tam naselili. Ustanovili so tudi glavno mesto Kition. Kasneje se je menjalo več vladarjev in sicer Asirci, Egipčani in do 4. stoletja pr. n. št. Perzijci. Med letoma 30 pr. n. št. in 330 n. št. je bil Ciper del Rimskega cesarstva. To je čas, v katerem so vladali Ptolemajci; sledil je čas prevlade Bizanca od leta 330 do 1191 n. št. Sledila so obdobja, ko je otoku vladal Rihard Levjesrčni, viteški red templjarjev (1191-1192), Franki (Lusignani, 1192- 1489), Benečani (1489-1571), Osmansko cesarstvo (1571-1878) in Angleži (1878-1960).
Pod tujo vladavino je Ciper vseskozi uspel ohranjati svoj grški jezik, kulturno dediščino in zadržati grško identiteto. Med letoma 1955 in 1959 so Ciprčani bojevali osvobodilni boj proti Združenem kraljestvu in leta 1960 dosegli svojo neodvisnost. Ciper je postal Ustavna republika Ciper. Grčija, Velika Britanija in Turčija so sklenili Züriško-londonski dogovor, po katerem je Velika Britanija na Cipru obdržala dve vojaški oporišči.
Po novi ustavi je bila izvršna moč med grškimi in turškimi Ciprčani razdeljena v razmerju 7:3. To je pomenilo, da je 18 % prebivalcev turške manjšine dobilo 30 % mest v upravi in državnih institucijah, kar je vodilo v kasnejše spore. Prav v času, ko je v Grčiji zavladala vojaška hunta, so se spori na Cipru stopnjevali. Vojaška hunta se je 15. julija 1974 odločila izvesti udar na Cipru. Strmoglavila je demokratično izvoljeno ciprsko vlado. Posledica je bila odločen protiudarec Turčije, ki je pod pretvezo ponovne vzpostavitve ustavnega reda na Cipru, 20. julija z vojsko vdrla na Ciper in osvojila 36,2 % ciprskega ozemlja na severu otoka. Svetovna javnost je turško akcijo zaradi grobe kršitve mednarodnega prava in ustanovne listine ZN ostro obsodila, vendar se turška vojska ni umaknila. Turčija je od takrat prekršila veliko resolucij ZN, ki so zahtevale umik tujih čet z otoka.
Razvoj po turški zasedbi dela Cipra sličica|Büyük Han Zasedba je s seboj pripeljala katastrofalne posledice. Tisoči so bili umorjeni in preko 160.000 grških Ciprčanov, ki so živeli na severu otoka, je bilo pregnano iz domačega kraja in so postali begunci na lastnem otoku, od tega jih je 20.000 živelo v enklavi na zasedenem delu in so bili zaradi turškega pritiska ter zastraševanja oropani osnovnih človekovih pravic. Postopoma so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in se preseliti na vladno kontrolirana področja otoka. V enklavi danes živi le še okoli 500 prebivalcev. Kot posledica invazije je bilo izgubljeno 70 % gospodarskega potenciala, 30 % prebivalstva je brezposelnega. Ciprčani turške narodnosti pa so se zaradi turške politike etnične ločitve, morali preseliti v zasedeni del Cipra. Med in po invaziji je izginilo 1474 grških Ciprčanov, vojakov in civilistov. Mnogi Grki so bili aretirani tudi v Turčiji in njih usoda še danes ni znana. Turčija je naseljevala na sever otoka prebivalstvo iz Turčije, tega je sedaj dvakrat več, kot je bilo prej Ciprčanov turške narodnosti-(87.900). Na zasedenem delu otoka je uničeno tudi veliko bogate kulturne dediščine in verskih objektov. Mednarodne organizacije pozivajo k spoštovanju človekovih pravic vseh Ciprčanov in k neodvisnosti, suverenosti in teritorialni integriteti Cipra. Evropsko sodišče za človekove pravice je obtožilo vlado Turčije za grobo in sistematično kršitev človekovih pravic.
Geografija
Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju, za italijanskima Sicilijo in Sardinijo (tako po površini kot po številu prebivalcev). Je tudi 80. največji na svetu po površini in 51. največji na svetu po številu prebivalcev. Od konca do konca meri 240 kilometrov in v najširšem delu je širok 100 kilometrov, Turčija leži 75 kilometrov severno. Leži med zemljepisnima širinama 34 ° in 36 ° S ter dolžinami 32 ° in 35 ° V.
Druga sosednja ozemlja sta Sirija in Libanon na vzhodu (oddaljena 105 oziroma 108 kilometrov), Izrael 200 kilometrov jugovzhodno, Egipt 380 kilometrov na jug in Grčija na severozahodu: 280 kilometrov do majhnega dodekanezijskega otoka Kastellorizo (Megisti), 400 kilometrov do Rodosa in 800 kilometrov do grške celine. Viri Ciper alternativno umeščajo v Evropo ali Zahodno Azijo in Bližnji vzhod.
Na fizičnem reliefu otoka prevladujeta dve gorski verigi, gorovje Troodos in manjše pogorje Kyrenia ter osrednja planota Mesaoria, ki jo objemata. Planoto Mesaoria odmaka reka Pedieos, najdaljša na otoku. Pogorje Troodos pokriva večino južnih in zahodnih delov otoka in predstavlja približno polovico njegove površine. Najvišja točka na Cipru je gora Olimp na 1952 m, ki je v središču pogorja Troodos. Ozko pogorje Kyrenie, ki se razprostira vzdolž severne obale, zavzema bistveno manj površine, vzpetine pa so nižje in dosegajo največ 1024 m. Proti severovzhodu se nadaljuje v prstast polotok Karpas. Otok leži na Anatolski tektonski plošči.
Ciper vsebuje ciprsko sredozemsko gozdno ekoregijo. Indeks integritete gozdnih krajin za leto 2018 je imel povprečno oceno 7,06 / 10, kar ga uvršča na 59. mesto od 172 držav.
Geopolitično je otok razdeljen na štiri glavne segmente. Republika Ciper zavzema južni dve tretjini otoka (59,74 %). Turška republika Severni Ciper zaseda severno tretjino (34,85 %), Zelena črta pod nadzorom Združenih narodov pa zagotavlja varovalni pas, ki ločuje obe in pokriva 2,67 % otoka. Nazadnje sta na otoku dve bazi pod britansko suverenostjo: Akrotiri in Dhekelia, ki pokrivata preostalih 2,74 %.
Podnebje
Ciper ima subtropsko podnebje - sredozemski in polsušni tip (na severovzhodnem delu otoka) – Köppnova podnebna klasifikacija Csa in BShCIA Factbook – Geographic location, z zelo milimi zimami (na obali) in toplim do vročim poletjem. Sneg je možen samo v pogorju Troodos v osrednjem delu otoka. Dež se pojavlja predvsem pozimi, poletje pa je na splošno suho.
Ciper ima eno najtoplejših podnebnih razmer v sredozemskem delu Evropske unije. Povprečna letna temperatura na obali je okoli 24 °C čez dan in 14 °C ponoči. Na splošno poletja trajajo približno osem mesecev, začenši aprila s povprečnimi temperaturami 21–23 °C podnevi in ponoči 11–13 °C, končajo pa se novembra s povprečnimi temperaturami 22–23 °C podnevi in 12–14 °C ponoči, v preostalih štirih mesecih temperature včasih presežejo 20 °C.
Povprečna letna temperatura morja je 21–22 °C, od 17 °C februarja do 27–28 °C avgusta (odvisno od lokacije) ). Skupna povprečna temperatura morja v sedmih mesecih - od maja do novembra - presega 20 °C.
Sončnih ur na obali je približno 3200 letno, od povprečno 5–6 sončnih ur na dan decembra do povprečno 12–13 ur julija.
Oskrba z vodo
Ciper trpi zaradi kroničnega pomanjkanja vode. Država se za oskrbo z vodo za gospodinjstva močno zanaša na dež, vendar se je v zadnjih 30 letih povprečno letno število padavin zmanjšalo. Med letoma 2001 in 2004 so izjemno močne letne padavine potisnile zaloge vode navzgor, ponudba pa je presegla povpraševanje, kar je omogočilo, da se je skupno skladiščenje v otoških rezervoarjih do začetka leta 2005 povzpelo na najvišjo raven. Vendar se je od takrat povpraševanje vsako leto povečevalo - rezultat rasti lokalnega prebivalstva, tujcev, ki se selijo na Ciper in števila turistov, ki obiskujejo - medtem ko je ponudba upadala zaradi pogostejših suš.
Jez je še vedno glavni vir vode za domačo in kmetijsko uporabo; Ciper ima skupaj 107 jezov (plus enega, ki je trenutno v gradnji) in rezervoarjev, s skupno zmogljivostjo shranjevanja vode približno 330 000 000 m3.Dams of Cyprus Water Development Department, Republic of Cyprus. Postopoma se gradijo naprave za razsoljevanje vode, ki se bodo spopadale z zadnjimi leti dolgotrajne suše. Vlada je veliko vlagala v oblikovanje naprav za razsoljevanje vode, ki so od leta 2001 oskrbovale skoraj 50 odstotkov domače vode. Prizadevali so si tudi za ozaveščanje javnosti o položaju in spodbujanje domačih uporabnikov vode k večji odgovornosti za ohranjanje vode tega vse bolj redkega blaga.
Turčija je zgradila vodovod pod Sredozemskim morjem od Anamurja na svoji južni obali do severne obale Cipra za oskrbo Severnega Cipra s pitno in namakalno vodo.
Upravne enote 300px|left Republika Ciper je razdeljena na šest okrožij: Nikozija, Famagusta, Kyrenia, Larnaca, Limassol in Pafos. Okrožje Kyrenia, deli okrožij Nikozija, okrožje Larnaka in večina okrožja Famagusta so pod nadzorom Turške republike Severni Ciper.
Eksklave in enklave Ciper ima štiri eksklave, vse na ozemlju, ki pripada britanskemu suverenemu baznemu območju Dhekelia. Prvi dve sta vasi Ormidhia in Xylotymvou. Tretja je elektrarna Dhekelia, ki jo britanska cesta deli na dva dela. Severni del je naselje za begunce EAC. Južni del, čeprav se nahaja ob morju, je tudi eksklava, ker nima lastnih teritorialnih voda, ki so vode Združenega kraljestva.
Varnostno območje OZN teče proti Dhekeliji in se z njene vzhodne strani spet dvigne ob Ayios Nikolaosu in je s preostalim delom Dhekelie povezano s tankim kopenskim koridorjem. V tem smislu varovalni pas spremeni območje Paralimni na jugovzhodnem kotu otoka v de facto, čeprav ne de jure, eksklavo.
<noinclude>
Naravne in kulturne znamenitosti