Móbing (izvirno ) oz. trpinčenje/šikaniranje/izživljanje na delovnem mestu je tujka za neetično, ponižujočo in sovražno komunikacijo med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko oseba ali večja skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči. Da lahko psihično nasilje označimo kot mobing, se mora vedenje pojavljati daljše časovno obdobje (vsaj šest mesecev) v pogostih intervalih (vsaj enkrat tedensko).
Izvor izraza mobing Besedi trpinčenje v slovenskem prevodu je najbližji angleški pojem mobbing. Izraz mobing izhaja iz latinščine (mobile vulgus) in pomeni nebrzdano množico, drhal. »To mob« v angleščini pomeni napadati oz. nadlegovati v skupini. Za razliko od angleške različice mobinga, kjer gre izključno za množično trpinčenje osebe, se v slovenskem jeziku izraz uporablja tudi ko nekoga nadleguje le ena oseba. Ponekod se kot sinonim za mobing uporablja beseda bullying, ki pa se v ZDA uporablja za trpinčenje med vrstniki šolske populacije. V Sloveniji zasledimo delno poslovenjen izraz mobing, delovna zakonodaja pa uporablja izraz trpinčenjeMinistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije: Zakonodaja in dokumenti. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007). Pridobljeno 3.5.2013 iz:http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zakon_o_delovnih_razmerjih/#c16809
Zasledimo lahko tudi termina »bossing« in »staffing«, kjer gre pri prvem za neprimerno komunikacijo nadrejenih, drugi pa označuje ravnanja zaposlenih za izključitev nadrejenega. Oba izraza pa sta podpomenki mobinga.Brečko, D. (2006). Mobbing - psihotetor tekmovalne družbe. Industrijska demokracija 10(20), 12-17
Definicija trpinčenja
Pojem mobing je leta 1984 prvi uporabil nemški industrijski psiholog in medicinski znanstvenik Heinz Leymann, ki je tudi prvi postavil definicijo mobinga: »Mobing v delovnem okolju vključuje sovražno in neetično komunikacijo enega ali več posameznikov, sistematično in najpogosteje usmerjeno proti enemu posamezniku, ki je zaradi mobinga porinjen v nemočen položaj, kjer nima zaščite in kjer tudi ostaja zaradi stalnih dejanj mobinga. Ta dejanja so zelo pogosta, najmanj enkrat na teden, in v daljšem obdobju, najmanj šest mesecev. Zaradi visoke pogostosti in dolgega trajanja sovražnega obnašanja se mobing kaže v znatnih duševnih, psihosomatskih in socialnih problemih.«Verbajs, G. (2010). Kaj je mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu? Pridobljeno 6. 2. 2014 iz http://www.ius-optima.com/kaj-je-mobing-oziroma-trpincenje-na-delovnem-mestu/
Slovenska definicija mobinga pa je nastala s strani Iniciativne skupine za preprečevanje mobinga, ob tem pa so se naslanjali na Evropsko socialno listino, preučili pa so tudi številne tuje opredelitve:
»Mobing/trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.«Brečko, D. (2010): Recite mobingu ne: obvladovanje psihičnega in čustvenega nasilja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica
Vrste mobinga
Poznamo več vrst mobinga, glede na smer delovanja in izvajanja mobinga ločimo med horizontalnim, vertikalnim ter zunanjim mobingom.
Horizontalni mobing
Horizontalni mobing je mobing med zaposlenimi, sodelavci, ki so na enakem delovnem položaju. Različne situacijo, kot so npr. ogroženost, ljubosumje ali zavist, lahko pri posamezniku vzbudijo potrebo po odstranitvi sodelavca iz organizacije. Lahko pa se tudi celotna skupina zaposlenih spravi na eno osebo, na kateri želijo dokazati, da so boljši oz. sposobnejši. Lahko pa se tudi skupina sodelavcev spravi na drugo skupino v podjetju.
Vertikalni mobing
K vertikalnem mobingu pa spadajo situacije, kjer se mobing izvaja na lestvici od zgoraj navzdol ali pa od spodaj navzgor, kaže pa se v treh oblikah: Nadrejeni izvaja mobing nad podrejenim. Nadrejeni izvaja mobing nad enim podrejenim, nato nad drugim in tako naprej, dokler ne razdre celotne skupine. Taki obliki rečemo tudi strateški mobing oz. s tujko bossing. Skupina sodelavcev izvaja mobing nad nadrejenim z namenom odstraniti ga s položaja. Navadno se mobing izvaja v organizaciji, lahko pa napadalec prihaja tudi od zunaj. Tukaj gre za zunanji mobing oz. mobing od zunaj. O takšni obliki mobinga pogosto poročajo v šolstvu, kjer so napadalci starši otrok, žrtve pa učitelji; zdravstvu, kjer so žrtve zdravstveni delavci, napadalci pa po navadi svojci bolnikov; sodstvu, kjer so žrtve bodisi sodno osebje bodisi tožeča stranka, napadalci pa obtoženi ali pa svojci le teh. Lahko pa se zunanji mobing pojavi tudi med osebami, ki delujejo na relaciji podjetje – dobavitelji, kjer je lahko predstavnik podjetja ali dobavitelja tako žrtev kot napadalec, še bolj pa so taki primeri pogosti pri daljših poslovnih razmerjih. Omeniti pa velja tudi e-mobing, ki predstavlja novo obliko nasilja in s tem nevarnosti za poslovanje. Lahko se izkazuje kot namerno pošiljanje virusno okuženih datotek, vdiranje v različne sisteme, spreminjanje šifer brez vnaprejšnjega opozorila, nedovoljeno kopiranje datotek, spremembe osebnih nastavitev brez dovoljenja, ipd. K tej vrsti mobinga pa uvrščamo tudi neprimerno spletno komuniciranje med osebami, ki so v isti skupini. Lahko se kaže kot pošiljanje povratnega sporočila več sodelavcem, namesto le pošiljatelju, pogosto pa se zgodi tudi, da pošiljatelj pošlje sporočilo drugemu prejemniku z vso zgodovino e-pošte o neki temi. Lahko pa pošiljatelj prejemniku pošlje navodila za izvedbo neke naloge, ki mora biti opravljena še isti dan, ob tem pa predvideva, da prejemnik pošte ne bo prebral pravočasno in tako delo ne bo opravljeno ali pa mu sporočilo pošlje npr. v petek pozno popoldne z navodilom, da morajo biti naloge opravljene do ponedeljka. S tem žrtvi več kot očitno povzroča slabo voljo, stres med vikendom, ipd.
Pojavnost Mobing se pojavlja vsepovsod. Pogost vzrok nastanka je nezmožnost ali neznanje reševanja problemov, slabo vodenje zaposlenih, pomembno vpliva pa tudi subjektivni vidik posameznika/ov.
Mobing se je pri nas pojavil šele pred nekaj leti, sedaj pa je postal eden izmed pomembnejših obravnavanih tem v medijih. V letu 2005 naj bi bilo mobingu izpostavljenih v povprečju 5 % evropskih delavcev. Delež je najvišji na Finskem, kjer znaša 17 %, sledi ji Nizozemska z 12 %, najmanj mobinga pa se pojavlja v Italiji in Bolgariji, kjer je med žrtvami okoli 2 % vseh zaposlenih delavcev. V Sloveniji so v začetku leta 2009 opravili prvo nacionalno raziskavo o pojavu mobinga v Sloveniji. Anketiranje je na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja. Po omenjeni raziskavi je 10,4 odstotka zaposlenih doživelo eno ali več oblik trpinčenja na delovnem mestu v zadnji polovici leta pred raziskavo. Delež prič oz. ljudi, ki pravijo, da so trpinčenje opazili je 18,8 odstoten, torej več ljudi meni, da so trpinčenje videli, kakor ga zaznali pri sebi. Če govorimo o trpinčenju na delovnem mestu strogo po definiciji (torej večkrat tedensko v obdobju 6 mesecev) pa je bilo podvrženih mobingu 1,5 odstotka ljudi. Trpinčenje na delovnem mestu v zadnjih 5 letih pa je doživelo 19,5 odstotka sodelujočih. Najpogostejši izvajalci mobinga so nadrejeni do svojih podrejenih. 81 odstotkov vprašanih je dejalo, da so nad njimi izvajali mobing nadrejeni, 33 odstotkov, da so jih trpinčili sodelavci, 14,9 odstotkov podrejeni, 17 odstotkov pa, da so jih trpinčile stranke oz. študenti. Glede na številke lahko rečemo, da je izvajalcev mobinga več, zaposleni pa so na različnih organizacijskih ravneh. Raziskava je pokazala tudi, da so pogosto mobingu podvržene cele delovne enote. Pogostejše žrtve pa so ženske (63 % vprašanih), prav tako pa je večja možnost mobinga v večjih organizacijah in v predelovalni industriji. Odstotek trpinčenja pa je visok tudi v zdravstvu in socialnem varstvu (12,8 %) ter finančnem posredništvu in javni upravi (10, 3 %).Štefe, T. (2009). Mobing – psihično nasilje na delovnem mestu. Zaključna projektna naloga. Koper: Fakulteta za management Po raziskavi sodeč, so najpogostejše vrste trpinčenja: pretirana delovna obremenitev širjenje govoric opravljanje nalog pod ravnjo zmožnosti zadrževanje informacij, povezanih z delom odvzem odgovornosti na ključnih področjih žaljenje in neprijetno komentiranje osebnosti poniževanje oz. posmehovanje, povezano z delom neupoštevanje mnenj oziroma pogledov posameznika
Oblike trpinčenja
Glede vrste napada lahko oblike mobinga razvrstimo v pet skupin: Vedenje, ki predstavlja napad zoper izražanje in komuniciranje žrtve (npr. omejevanje možnosti izražanja, prekinjanje govora, kričanje, zmerjanje, kritiziranje dela ali osebnega življenja, izrekanje nejasnih pripomb, grožnje, odklonilne ali zastraševalne gest, izmikanje neposrednim stikom) Vedenje, ki predstavlja napad na osebo kot socialno bitje in ogroža socialne stike žrtve. Tako vrsto nadlegovanja lahko prepoznamo po tem, ko se z napadeno osebo nihče več ne pogovarja, jo ignorirajo, premestijo v delovne prostore stran od drugih sodelavcev, ali pa imajo sodelavci celo prepoved govoriti z žrtvijo. Napadi, ki ogrožajo osebni ugled žrtve, kjer najdemo npr. obrekovanje, širjenje neresničnih govoric, dvom v poslovne odločitve žrtve, norčevanje iz morebitnih telesnih hib ipd. Napadi zoper kakovosti delovnega mesta, kjer žrtev ne dobiva več delovnih nalog ali pa dobiva nesmiselne delovne naloge, pretežke naloge ali pa se celo poškoduje delovno mesto napadene osebe. Napadi zoper zdravje, ki se kažejo v tem, da oseba dobiva za zdravje škodljive naloge ali pa se nad njo izvaja fizično nasilje, lahko pa pride tudi do namernega povzročanja psihične škode.
Prepoznavanje pojava Ker se mobingu v današnjem času ne da izogniti, je pomembno, da ga znamo prepoznati. Osredotočamo se na zgoraj navedene oblike ravnanja in na tedensko pojavljanje vsaj pol leta. Po teh kriterijih si lahko zaposleni pomagajo z ugotovitvijo, ali so res žrtve mobinga. Najhujša oblika je seveda spolno nadlegovanje, ki ga dandanes žal doživlja vse več žensk, izključeni pa niso niti moški.
Procesne faze Navadno pri razvoju mobinga sledimo štirim fazam, ki si sledijo od konflikta, psihoterorja, disciplinskih ukrepov in nazadnje v primeru, da se težave ne rešijo, do konca delovnega razmerja.
Konflikt Sam proces mobinga se večinoma začne s konfliktom. Lahko je le ta odkrit, največkrat pa je prikrit, tako da je žrtvi pogosto vzrok za ravnanje napadalca pogosto neznan. Zaostrovanje konflikta in neracionalno, nepravočasno reševanje le tega lahko vodi v mobing, ni pa nujno, da se vsak konflikt razvije v mobing.
Psihoteror Druga faza mobinga je psihoteror. Konflikt, ki ni bil razrešen že v prvi fazi, ali pa je bil potisnjen v ozadje, se sprevrže v vse pogostejše napade na žrtev. Po navadi se v tej fazi žrtev iz prej priljubljenega položaja v očeh sodelavcev, prevesi v izobčenca, s katerim nihče noče imeti opravka. Tudi sodelavci postanejo neprijazni, nesramni, … Napadena oseba tako ne more več navezovati in ohranjati normalnih odnosov na delovnem mestu in posledično vse bolj izgublja občutek varnosti.
Disciplinski ukrepi