thumb|350px|right|Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija [asírija] je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris. Prvotno je bila kolonija Babiloncev, v kateri je vladal babilonski podkralj.
Asirija je bila glavno semitsko kraljestvo ali imperij na starodavnem Bližnjem vzhodu, ki je obstajala v raznih oblikah v obdobju približno devetnajst stoletij od okoli 2500 pr. n. št. do 605 pr. n. št., kar zajema zgodnjo bronasto dobo pa vse do pozne starejše železne dobe. Osredotočena ob zgornjem toku reke Tigris, v severni Mezopotamiji (danes Irak), so Asirci nekajkrat povzdignili močne imperije. Kot pomemben del večje mezopotamske "zibelke civilizacij", je bila Asirija na vrhuncu tehnoloških, znanstvenih in kulturnih dosežkov v tistem času. Na vrhuncu je asirski imperij segal od Cipra v Sredozemskem morju do Perzije in od Kavkaza do Arabskem polotoku in Egipta.
Asirija se imenuje po njenem glavnem mestu Ašurju (akadsko Ashur), ki datira okoli leta 2600 pr. n. št. (zdaj v provinci Saladin v severnem Iraku), in je bilo prvotno eno od številnih Akadskih mestnih državic v Mezopotamiji. V poznem 24. stoletju pr. n. št. so bili asirski kralji le regionalnimi voditelji in ob upoštevanju Sargona Akadskega, ki je združil vse akadske Semite in sumersko govoreče narode Mezopotamije pod Akadskim imperijem, ki je trajal od okoli 2334 do 2154 pr. n. št..
Po padcu Akadskega imperija okoli 2154 pr. n. št. in uspehu sumerske Tretje urske dinastije, so nastale številne druge konkurenčne amoritske državice, kot Isin in Larsa, vendar se je Mezopotamija sčasoma oblikovala kot skupina dveh različnih narodov: Asircev na severu in Babiloncev na jugu.Georges Roux, Ancient Iraq, str. 161-191.
Zgodovino Asirije v grobem razdelimo na tri obdobja: staroasirsko obdobje, Srednjeasirsko cesarstvo in Novoasirsko cesarstvo. To približno ustreza srednji bronasti dobi, pozni bronasti in starejši železni dobi.
V Staroasirskem obdobju je Asirija osvajala kolonije v Mali Aziji in Levantu in pod kraljem Ilušumo tudi južno Mezopotamijo. Od konca 19. stoletja pr. n. št. je Asirija prišla v konflikt z novoustanovljeno Babilonijo, kar je na koncu zasenčilo starejše sumersko-akadske države na jugu.
Asirija je doživela nestabilne čase v srednjeasirskem obdobju. Asirija je bila imperij pod vladarjema Šamši-Adadom I. in Išme-Dagano v 19. in 18. stoletju pr. n. št.. Po tem se je znašla kratek čas v 18. in 15. stoletju pr. n. št. najprej pod babilonsko in nato pod mitansko-hetitsko dominacijo. Drugo obdobje velike moči je prišlo z vzponom Srednjeasirskega cesarstva (od 1365 do 1056 pr. n. št.), ko so vladali veliki kralji, kot so Ašur-ubalit I., Arik-den-ili, Tukulti-Ninurta I. in Tiglat-Pileser I.. V tem obdobju Asirija strmoglavi Mitani in zasede tako Hetitsko cesarstvo kot egiptovski imperij.
Z akcijami Adad-nirarija II. leta 911 pr. n. št. je spet postala velesila za naslednja tri stoletja, premaga petindvajseto dinastijo Egipta in osvaja Egipt, Babilon, Elam, Urartu/Armenijo, Medijo, Perzijo, Mannea, Gutijo, Fenicijo/Kanaan, Aramejo (Sirija), Arabijo, Izrael, Judejo, Edom, Moab, Samaro, Cilicijo, Ciper, Kaldejo, Nabatejo, Komageno, Dilmun (Telmun) in Hurite, Şuţu in Novohetitsko državo, pride so Etiopije in Nubije iz Egipta, premaga Kimerijce in Skite in zahteva priznanje iz Frigije, civilizacije Magan in dežele Punt. Po padcu (med 612 in 605 pr. n. št.) je Asirija ostala provinca in geo-politični subjekt pod Babilonci, Medijci, Ahemenidi, Selevkidi, Parti, Rimljani in Sasanidi do arabsko islamske invazije in osvojitve Mezopotamije v sredi 7. stoletja, ko je bila dokončno opuščena. Ostanki asirskega prebivalstva so postopoma postali manjšina v svoji domovini.Parpola, Simo (2004). "National and Ethnic Identity in the Neo-Assyrian Empire and Assyrian Identity in Post-Empire Times" (PDF). Journal of Assyrian Academic Studies (JAAS)
Imena Asirija je bila včasih znana kot Subartu pred vzponom mestne državice Ashur in po njenem padcu. Od 605 pred našim štetjem pa vse do poznega 7. stoletja našega štetja se je različno imenovala: kot Athura ali kot Atouria , Strabo, Sirija (grško), Asirija (latinsko) in Assuristan. Izraz Asirija se lahko nanaša tudi na geografsko regijo ali osrčje Asirije, kjer so bili njeni imperiji in asirski ljudje (in so še vedno) živeli. Sodobni asirski kristjani AKA (Kaldo-asirska) etnična manjšina v severnem Iraku, na severovzhodu Sirije, jugovzhodni Turčije in na severozahodu Irana so potomci starodavnih Asircev.
Zemljepis thumb|300px|right|Umestitev Asirije znotraj "plodnega polmeseca" okoli 2000 pr. n. št. Asirijo označujejo visoka gorstva - Kurdsko pogorje in Zagros, ki dosegajo višino med 3.000 in 4.000 m. Osrednja Asirija je blago gričevnata, zahodno od Tigrisa se nahaja polpuščavsko področje. Tigris je glavna reka z nekaj pritoki, a vse reke so hitre in neprimerne za plovbo. Brodovi in čolni so bili uporabni na Tigrisu šele nizvodno južno od Mosula.
Klima Klima je zelo ugodna s toplimi poletji in svežimi zimami, pomlad in jesen sta dolgi in zmerni. Padavine so redne in obilne, šele južneje od mesta Ašur postanejo redkejše. Menijo, da so v 2. tisočletju pr. n. št. na področju Asirije še vedno obstajali prostrani gozdovi z bogato vegetacijo in živalstvom in da so bila tla plodnejša kot danes.
Naravna bogastva Največje bogastvo Asirije sta zemlja in voda, kar je omogočilo razvoj poljedelstva in živinoreje. Reke so bile bogate z ribami, na gričih so uspevali vinogradi. Glina je služila za izdelavo opeke, imeli so tudi mosulski marmor. V polpuščavskem delu so bile zaloge soli.
Zgodovina Kronologija Kronologija celotne Mezopotamije je urejena v zgodovinski znanosti glede na kronologijo Asirije, a celotna kronologija Bližnjega vzhoda, vključno Anatolija, Sirija in Palestina ter starodavni Egipt glede na kronologijo Mezopotamije. Razlog zato je natančen datum iz asirske zgodovine, ki so ga zapisali tedanji astronomi. To je bilo jutro 15. junij 763 pr. n. št., ko je nastopil sončni mrk. Ta dogodek je bil zapisan v asirskih dokumentih, ki sledijo relativni kronologiji. S pomočjo tega datuma so lahko določili absolutne datume in ostale dogodke asirske zgodovine za celo 1. tisočletje pr. n. št. Vir za relativno kronologijo predstavljajo popisi eponimov in Seznam asirskih kraljev.
Zgodnja Asirija 2600 - 2335 pr. n. št. Začetki Asirije segajo v 3. tisočletje pr. n. št., ko so v osrednji Asiriji obstajale različne neodvisne mestne državice. Asirija kot politična stvarnost pa ni obstajala vse do sredine 2. tisočletja. Okoli 2500. pr. n. št. sta bili najvplivnejši mestni državici Ašur in Ninive, morda še Arbela. Razen o Ašurju, se o ostalih mestih ve zelo malo. V Arbeli niso mogli izvesti niti arheoloških izkopavanj, saj se nahaja pod modernim mestom. Ninive v bližini današnjega Mosula, so bile raziskovane večkrat, a arheologi še niso prišli do pomembnih najdb iz najzgodnejšega obdobja. Menijo pa, da je bila enako stara in pomembna kot Ašur.
Asirija v Akadskem in Novosumerskem imperiju V času Akadskega imperija (2334-2154 pr.n.št.) so Asirci, kot vsi akadski Semiti (in Sumerci), postali last dinastije mesta Akad, s središčem v osrednji Mezopotamiji. Akadski imperij je ustanovil Sargon Velik. Asirski vladarji so bili predmet Sargona in njegovih naslednikov in mesto Ašur je postalo regionalno upravno središče imperija, kar je zapisano na tablicah iz Nuzija. Mnogo več se ve o Ašurju v drugi polovici 3. tisočletja pr. n. št. To mesto, kot tudi Ninive, je nadzoroval Akadski kralj Maništuš (okoli 2300. pr. n. št.), saj je v Ašuru najden napis, ki omenja »slugo Maništuša«, ki je bil verjetno upravitelj mesta in vazal tega staroakadskega vladarja. Menijo, da je bil vse do tedaj Ašur politično neodvisen, v kasnejših obdobjih pa pod stalnim lastništvom južnih vladarjev. Tako je bilo v času vladanja Amar-Sina (okoli 2046 - 2038 pr. n. št.), saj o tem vladarju obstaja napis v Ašurju. Po tem obdobju je Ašur ponovno postal neodvisen in začel udejanjati svoj vpliv proti jugu. Eden od vladarjev mesta, Ilušuma, je napadel področje Babilonije in oblegal pomembna mesta Ur in Nipur. To je bil plenilski pohod brez namere vzpostaviti trajno oblast. Vladarji, ki so sledili, so se osredotočili na izgradnjo in rast samega mesta, posebna pozornost pa je bila posvečena templju boga Ašura. To je bilo obdobje politične stabilnosti in gospodarskega napredka, v času ko so staroasirske trgovske kolonije cvetele v Kapadokiji.
Staroasirsko obdobje (okoli 1906 - 1380 pr. n. št.) Staroasirske trgovske kolonije Zahvaljujoč slučajnemu odkritju velikega arhiva spisov napisanih v klinopisu v Anatoliji, so postali znani podatki o gospodarstvu mestne državice Ašur v času njegove najstarejše zgodovine in o nizu njegovih kolonij v Anatoliji. Ti dokumenti potrjujejo, da je imel Ašur v začetku 2. tisočletja velik mednarodni trgovinski pomen, še posebej je bila važna trgovina s kositrom. Kolonija Kanišu je bila v vzponu 150 let (okoli 1900 - 1750 pr. n. št.), njeni trgovci pa so bili polnopravni meščani Ašurja. Od vladarjev Ašura v tem obdobju je bil pomemben Sargon I. (1920-1881 pr. n. št.).
Obdobje Amoritov Gospodarski napredek zgodnjih mest osrednje Asirije so prekinili napadi Amoritov. To so bili semitski narod iz Sirske puščave in iz Arabije, ki so v začetku 2. tisočletja pr. n. št. vkorakali v Mezopotamijo. Razdeljeni so bili v več plemen, ki so jih vodili močni plemenski starešine. Med najmočnejše šteje Šamši-Adad I. (okoli 1809 - 1791 pr. n. št.), ki postane vladar Ašura in se predstavlja kot direktni naslednik tamkajšnjih vladarjev. Zagospodaril je celotnemu področju severno od današnjega Bagdada, zahodno od zgornjega toka Tigrisa (osvojil kraljestvo Mari - v sodobni Siriji), vzhodno od srednjega toka Evfrata, in na zahod do srednje Sirije. Sam je prebival v novo ustanovljeni prestolnici v dolini Khabur v severni Mezopotamiji, ki se je imenovala Shubat-Enlil. Do tedaj na tem področju ni bilo tako velike sile. Po Šamši Adadovi smrti, okoli 1791 pr. n. št., iz Babilonije napade Hamurabi. Po tem je o asirski zgodovini malo znanega.
Asirija pod babilonsko dominacijo, 1750 - 1732 pr. n. št. Hamurabi, po prvem osvajanje Marija, Larse in Eshnunna, sčasoma prevlada nad tedanjih vladarjem Mut-Ashkurjem (1750 - 1740 pr. n. št.). Različne kolonije v Anatoliji prenehajo z gospodarsko dejavnostjo - verjetno zato, ker je asirsko blago zdaj trgovalo z Babilonci. Asirska monarhija je preživela, sledili so trije kralji Amorejci: Mut-Ashkur (ki je bil sin Ishme-Dagana in poročen s kraljico Hurrian), Rimush (1739-1733 pr.n.št.) in Asinum (1732 pr. n. št.) in so bili vazali Babiloncem v času vladavine Hamurabi in za kratek čas njegovega naslednika Samsu-iluna (1750 - 1712 pr. n. št.). Pod njegovim vladanjem Babilonija izgubi nadzor nad Asirjo.
Horijci in kraljestvo Mitani Od 18. do 14. stoletja pr. n. št. je zelo malo znanega o področju Asirije in o mestnih državicah kot sta bili Ašur in Ninive. Razlog je motnja, ki so jo vnesle velike migracije novih narodov proti severni Mezopotamiji. Med temi narodi izstopa kraljestvo Mitani s središčem ob reki Habur, ki se je v času svojega največjega vzpona razprostiralo vse do Taurusa na zahodu in Asirije na vzhodu. To kraljestvo je bilo sestavljeno iz dveh etničnih skupin: indoevropejcev in Horijcev, ki so na to področje prišli preko Kavkaza. Bili so vešči vzgoje in uporabe konj, kar je bil njihov največji doprinos civilizaciji Asirije in Mezopotamije.
Vzpon Asirije (okoli 1741 - 1274 pr. n. št.) thumb|130px|Asirec, 1400 pr. n. št.