Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni. Kitajska ustava določa tri de jure ravni uprave. Trenutno obstaja pet praktičnih (de facto) ravni lokalne uprave: provinčna (provinca, avtonomna pokrajina, občina in posebna administrativna območja), prefekturna, okrajna, mestno-okrožna in vaška raven.
Od 17. stoletja so meje provinc na Kitajskem ostale večinoma enake. Od takrat so se večje spremembe reorganizacije provinc zgodile na severovzhodu po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske in oblikovanju avtonomnih pokrajin na podlagi sovjetske etnične politike. Province imajo na Kitajskem pomembno kulturno vlogo, saj se ljudje po navadi poistovetijo s svojo rodno provinco.
Ravni Kitajska ustava določa štiri ravni: provinčno (provinca, avtonomna pokrajina, občina in posebno administrativno območje), prefekturno (prefekturno mesto [uradno "mesto z enotami na okrožni ravni" (设 区 的市) in "mesto brez enot na ravni okrožja" (不 设 区 的 市)], avtonomna prefektura, prefektura [dodatna enota] in liga [alternativno ime „prefektura“, ki se uporablja v Notranji Mongoliji]), okrajno (okrožje, okraj, okrajno mesto [uradno „mesto brez enot na ravni okrožja“], avtonomni okraj, prapor (nadomestno ime za »okraj«, ki se uporablja v Notranji Mongoliji), avtonomni prapor [alternativno ime za »avtonomni okraj« ki se uporablja v Notranji Mongoliji], posebno okrožje [dodatna enota], gozdarsko območje [dodatna enota]) in mestno-okrožno. Peta raven, ki je splošno znana kot "vaška raven", dejansko ni upravna raven. Kitajska ustava peto raven opredeljuje kot "avtonomijo osnovne ravni". Od leta 2017 Kitajska upravlja z 33 enotami na provinčni ravni, 334 enotami na prefekturni ravni, 2862 enotami na okrajni ravni, 41.034 mestno-okrožnimi upravami in 704.382 avtonomijami na osnovni ravni.
Vsaka od stopenj (razen "posebnih administrativnih območij") ustreza ravni v javni upravi Ljudske republike Kitajske.
Razpredelnica Strukturna hierarhija upravnih enot in avtonomije na osnovni ravni Ljudske republike KitajskeProvinčna raven (1.) Prefekturna raven (2.) Okrajna raven (3.) Mestno-okrožna raven (4.) Avtonomija na osnovni ravni (5.) Avtonomna pokrajinaPodprovinčna avtonomna prefektura Okrožje Okrajno mesto Okraj
Avtonomni okraj Prapor
Avtonomni prapor Podokrožje / Naselje Mestno okrožje
Etnična mestna okrožja Okrajno-nadzorovana okrožja
Sum Etnični sum Skupnost / ) Vas / Gača Prefekturno mesto Avtonomna prefektura Prefektura Lige ProvincaPodprovinčna mesta Okrožje Posebno okrožje Okrajno mesto
Okraj Avtonomni okraj Prefekturna mesta Avtonomna prefektura Prefektura Podprefekturno mesto Gozdno okrožje ObčinaPodprovinčna nova območja Okrožje Okraj Posebno administrativno območje (Del Ena država, dva sistema)glej Okrožje (neuradno)glej Okrožje glej Urad za državljanske in občinske zadeve glej Občina 市 (neuradno)glej Freguesia (neuradno)
Povzetek Ta tabela povzema delitve območja, ki ga upravlja Ljudska republika Kitajska od junija 2017. RavenImeVrste1Provinčna raven (1.) /
(33) (1 zahtevana) (22) Provinc () (1) Zahtevana provinca (5) Avtonomnih pokrajin () (4) Občine ()
(2) Posebni administrativni območji ()2Prefekturna raven (2.) /
(334) (293) Prefekturnih mest () (7) Prefektur ()
(30) Avtonomnih prefektur () (3) Lige ()3Okrajna raven (3.) /
(2851) (954) Okrožij () (366) Okrajnih mest () (1360) Okrajev ()
(117) Avtonomnih okrajev () (49) Praporjev () (3) Avtonomnih praporjev ()
(1) Posebno okrožje () (1) Gozdno okrožje ()4Mestno-okrožna raven (4.) /
(39.864) (8122) Podokrožij ()
Podokrožni uradi ()
(20.942) Naselij () (9660) Mestnih okrožij () (2) Okrajno-nadzorovanih okrožij ()
Okrožni javni uradi ()
(985) Etničnih mestnih okrožij () (152) Sumov () (1) Etničnih sumov ()5Avtonomija na osnovni ravni (5.) (662.393) (104.083) Stanovanjskih odborov ()
Skupnosti ()
(558.310) Vaških odborov ()
Upravne vasi / Vasi () Gača ()
Provinčna raven (1.)
Ljudska republika Kitajska (LRK) upravlja 34 enot na provinčni ravni () ali enot na prvi ravni (), vključno z 22 provincami, 5 avtonomnimi pokrajinami, 4 občinami in 2 posebnimi administrativnimi območji in 1 zahtevano provinco:
Province so teoretično podrejene osrednji vladi LRK, v praksi pa imajo provinčni funkcionarji veliko presoje glede ekonomske politike. Za razliko od ZDA moč osrednje vlade (z izjemo vojske) do začetka devetdesetih let ni bila izvajana s pomočjo ustreznih institucij. Dejanska praktična moč provinc je ustvarila tisto, kar nekateri ekonomisti imenujejo federalizem s kitajskimi značilnostmi.
Večina provinc, razen provinc na severovzhodu, ima meje, ki so bile že davno vzpostavljene v dinastijah Juan, Ming in Čing. Včasih meje provinc tvorijo kulturne ali geografske meje. To je bil poskus cesarske vlade, da bi s politiko ločevanja in vladanja odvračala separatizem in vojskovodstvo. Kljub temu so province na Kitajskem igrale pomembno kulturno vlogo. Ljudje so po navadi identificirani z vidika njihovih izvornih provinc in vsaka provinca ima stereotip, ki ustreza njihovim prebivalcem.
Najnovejše upravne spremembe vključujejo povišanje Hainana (1988) in Čongčinga (1997) na status provinčne ravni ter ustanovitev Hongkonga (1997) in Macaa (1999) kot posebni administrativni območji.
Provinčne vlade se glede podrobnosti organizacije razlikujejo: 22 Provinc (; shěng): Standardno provinčno vlado nominalno vodi provinčni odbor, ki ga vodi sekretar. Sekretar odbora je prvi vodja province, na drugem mestu je guverner provinčne vlade.5 Avtonomnih pokrajin (; zìzhìqū): Manjšinski subjekt, ki ima več prebivalstva določene manjšinske etnične skupine skupaj s svojo lokalno upravo, vendar ima avtonomna pokrajina teoretično več zakonodajnih pravic kot v dejanski praksi. Guverner avtonomnih pokrajin je običajno imenovan iz ustrezne manjšinske etnične skupine.4 Občine (; zhíxiáshì): Višja raven mesta, ki je neposredno pod kitajsko vlado in ima status enak statusu provinc. V praksi je njihov politični status višji od statusa običajnih provinc.2 Posebni administrativni območji (/; tèbié xíngzhèngqū): Zelo avtonomen in samoupravni podnacionalni subjekt Ljudske republike Kitajske. Vsako PAO ima predsednika kot vodjo pokrajine in vodjo vlade. Vlada PAO ni popolnoma neodvisna, saj je v skladu z osnovnimi zakoni obeh SOR za zunanjo politiko in vojaško obrambo odgovorna centralna vlada.1 Zahtevana provinca: (; shēngchēng shěngfèn): Ljudska republika Kitajska trdi, da je otok Tajvan in njegovi okoliški otočki, vključno s Penghujem, provinca Tajvan. (LRK zahtevata Kinmen in Matsu kot del province Fudžjan. LRK Pratas in Itu Aba zahtevata kot del provinc Guangdong in Hajnan.) Ozemlje nadzoruje Republika Kitajska (RK, običajno "Tajvan"). Tajvan je popolnoma neodvisen in ima svojega voditelja države, vojsko in zunanjo politiko.
Prefekturna raven (2.)
sličica|200x200_pik|Zemljevid enot na prefekturni ravni Ljudske republike Kitajske Enote na ravni prefekture ali enote na drugi ravni so druga raven upravne strukture. Večina provinc je razdeljenih le na prefekturna mesta in ne vsebuje nobene druge upravne enote druge ravni. Od 22 provinc in 5 avtonomnih pokrajin imajo samo 3 province (Junan, Guidžov, Činghaj) in 1 avtonomna pokrajina (Šindžjang) več kot tri enote na drugi ali prefekturni ravni, ki niso prefekturna mesta. Januarja 2019 je bilo 333 enot na prefekturni ravni: 7 Prefektur (; dìqū): nedavno prevladujoča delitev druge ravni, zato se ta upravna raven pogosto imenuje "prefekturna raven". Od leta 1983 do devetdesetih let so jih večinoma zamenjala prefekturna mesta. Danes prefekture obstajajo le še v Hejlongdžjangu, Tibetu in Šindžjangu.30 Avtonomnih prefektur (; zìzhìzhōu): prefekture z eno ali več določenimi etničnimi manjšinami, večinoma v zahodnih regijah Ljudske republike Kitajske.293 Prefekturnih mest (; dìjíshì): največje število enot na prefekturni ravni, ki jih na splošno sestavljajo urbano središče in okoliška podeželska območja, veliko večja od mestnega jedra in zato niso "mesta", temveč občine v ožjem pomenu izraza3 Lige (; méng): dejansko enako kot prefekture, vendar jih najdemo le v Notranji Mongoliji. Tako kot prefekture so bile lige večinoma nadomeščene s prefekturnimi mesti. Edinstveno ime je zadržek prejšnjih oblik uprave v Mongoliji.
Okrajna raven (3.)
sličica|200x200_pik|Zemljevid kitajskih enot na okrajni ravni 18. avgusta 2015 je bilo na okrajni ravni 2852 enot: 1408 Okrajev (; xiàn): najpogostejše enote na okrajni ravni, ki obstajajo že od obdobja vojskujočih se držav, veliko prej kot katera koli druga upravna raven na Kitajskem. Šjan (pinjin: Xian) se pogosto prevede kot "okrožje" ali "prefektura".117 Avtonomnih okrajev (; zìzhìxiàn): okraji z eno ali več imenovanimi etničnimi manjšinami, analogno avtonomnimi pokrajinami in prefekturami360 Okrajnih mest (; xiànjíshì): podobna prefekturnim mestom, ki zajemajo tako urbana kot podeželska območja. V okrajih je bilo v devetdesetih letih priljubljeno, da so postali okrajna mesta, čeprav je bilo to od takrat ustavljeno.913 Okrožij (; shìxiáqū / qū): do nedavnega pododdelki urbanih območij, sestavljeni samo iz pozidanih površin. V zadnjem času so številni okraji postala okrožja, tako da so okrožja zdaj pogosto tako kot okraji z naselji, vasmi in kmetijskimi zemljišči.49 Praporjev (; qí): enako kot okraji, razen v imenu, zadržek prejšnjih oblik uprave v Mongoliji3 Avtonomni praporji (; zìzhìqí): enako kot avtonomni okraji, razen v imenu, zadržek prejšnjih oblik uprave v Mongoliji1 Gozdno okrožje (; línqū): posebno okrajno gozdarsko okrožje v provinci Hubej1 Posebno okrožje (; tèqū): posebna okrajna enota, ki je v provinci Guidžov
Mestno-okrožna raven (4.)
Podenote mestno-okrožne ravni (4.) 13.749 Mestnih okrožij (; xiāng): na njih so razdeljena manjša podeželska območja1098 Etničnih mestnih okrožij (; mínzúxiāng): na njih so razdeljena majhna podeželska območja, namenjena eni ali več narodnostnim manjšinam19.322 Naselij (; zhèn): na njih so razdeljena večja podeželska območja6686 Podokrožij (; jiēdào / jiē): na njih so razdeljena manjša urbana območja2 Okrajno-nadzorovani okrožji (; xiànxiáqū) so drobna raven vlade. Ti so nekoč predstavljali dodatno raven uprave med okrajno in mestno-okrožno ravnjo. Danes jih je zelo malo in se postopoma opuščajo.181 Sumov (; sūmù) enako kot mestna okrožja, vendar so edinstveni za Notranjo Mongolijo.1 Etnični sum (; mínzúsūmù) so enaka etničnim mestnim okrožjem, vendar so edinstvena za Notranjo Mongolijo.
Avtonomija na osnovni ravni (5.)
Avtonomija na osnovni ravni služi kot organizacijska delitev (popis, poštni sistem) in v politično predstavniški moči nima velikega pomena. Osnovne lokalne enote, kot so soseske in skupnosti, niso neformalne kot v Sloveniji, vendar imajo določene meje in izvoljene vodje (po en na območje):
Na urbanih območjih vsak podokrožje okrožja mesta upravljajo številne skupnosti ali stanovanjski odbori. Vsak od njih ima stanovanjski odbor, ki vodi prebivalce te soseske ali skupnosti. Podeželska območja so organizirana v vaške odbore ali vaške skupščine. "Vas" je v tem primeru lahko naravna vas, ki spontano in naravno obstaja, ali virtualna vas, ki je birokratska entiteta.
Podenote osnovne ravni (5.) 80.717 Stanovanjskih odborov (; jūmínwěiyuánhuì) Stanovanjske skupine (; jūmínxiǎozǔ) Skupnosti (; shèqū / shè)623,669 Vaških odborov (; cūnmínwěiyuánhuì) Vaške skupine (; cūnmínxiǎozǔ) Upravne vasi / Vasi (; xíngzhèngcūn / cūn) Gača (; gāchá) Ranč(; mùwěihuì)
Posebni primeri Pet mest, uradno na prefekturni ravni, ima poseben status glede načrtovanja in proračuna. V petletnih in letnih državnih načrtih so napisana ločeno, na isti ravni kot province in državna ministrstva, zaradi česar so ekonomsko neodvisna od svoje provinčne vlade. Ta mesta posebej navedena v državnem načrtu () so:
Daljan (Ljaoning) Ningbo (Džedžjang) Čingdao (Šandong)