Pitcairnovi otoki, uradno Otočje Pitcairn, Henderson, Ducie in Oeno, je skupina vulkanskih otokov v Južnem Tihem oceanu, ki spada pod britanska prekomorska ozemlja. Štirje otoki so med seboj oddaljeni več sto milj, skupaj pa tvorijo površino kopnega 47 kvadratnih kilometrov. Samo otok Henderson predstavlja 86 % vse površine kopnega, od vseh otokov pa je naseljen samo Pitcairnov otok. Najbližji kraj je Mangareva (Francoska Polinezija) zahodno in Velikonočni otok vzhodno od Pitcairnovega otoka.
Pitcairnovi otoki so ozemlje z najmanj prebivalci na svetu.Country Comparison: Population . The World Factbook. Otočani so večinoma potomci upornikov z ladje Bounty in nekaj Tahitijcev, ki so se jim pridružili po uporu. Danes na otoku živi približno 50 ljudi, katerih predniki izvirajo iz štirih družin.
Zgodovina Polinezijska naselitev in izumrtje Prvi naseljenci otokov so bili Polinezijci, ki so živeli na Pitcairnovem otoku, Henderson in Mangarava več stoletij. Kljub velikim razdaljam med otoki so med seboj trgovali in ustvarjali družbene vezi. To je omogočalo, da so majhne populacije na majhnih otokih z omejenimi viri preživele. Naraščanje populacije je povzročilo pomanjkanje virov kar je vodilo v državljansko vojno na otočju Mangareva. S tem je bila trgovina in komunikacija med otoki prekinjena kar je povzročilo, da je majhna skupnost na otokih Pitcairn in Henderson s časom izumrla.
Arheologi so mnenja da so Polinezijci živeli na Pitcairnovem otoku do 15. stoletja. Ko so na otok prišli prvi Evropejci je bil ta nenaseljen.
Evropsko odkritje Otoka Ducie in Henderson je 16. januarja 1606 odkril portugalski pomorščak Pedro Fernandes de Queirós, ki je plul za špansko krono. Otoka je poimenoval La Encarnación (Inkarnacija) in San Juan Bautista (Sveti Janez Krstnik) čeprav obstajajo dvomi kateri otok je Queirós obiskal in ga poimenoval. Otok Henderson naj bi bil La Encarnación, Pitcairnov otok pa San Juan Bautista. Otok je 3. julija 1707 ponovno odkrila posadka britanske ladje HMS Swallow kateri je poveljeval kapitan Philip Cartner. Otok je bil poimenovan po Robertu Pitcarinu petnajstletnem članu posadke, ki je otok opazil prvi.
Ker je kapitan Cartner plul brez mornariškega kronometra je otoku določil koordinate 25° 02'S 133° 21'W. Čeprav je bila zemljepisna širina kolikor toliko točna je zemljepisna dolžina odstopala za 3° kar je otok na zemljevidu postavilo 330 km zahodne od prave lokacije. Zaradi napačnih koordinat je bilo otok izredno težko najti. Julija 1773 ga je poizkusil najti James Cook vendar brez uspeha.
Evropska naselitev Leta 1790 se je na otoku naselilo devet upornikov iz ladje Bounty in skupina Tahitijcev (šest moških, enajst žensk in dojenčica). Čeprav so naseljenci preživeli s pomočjo kmetovanja in lova na ribe so začetno obdobje zaznamovali resni spori med njimi. Zaradi alkoholizma, umorov in bolezni je umrlo veliko upornikov in Tahitijcev. John Adams in Ned Young sta se zatekla k pobožnim besedilom iz ladijske Biblije na podlagi katerih sta želel ustvariti novo mirno družbo. Young je kasneje umrl zaradi astme.
Otok Duice je leta 1791 ponovno odkrila ladja HMS Pandora kateri je poveljeval kapitan Edward Edwards medtem ko je iskal upornike iz ladje Bounty. Otok je poimenoval po Francisu Reynolds-Moretonu, tretjemu Baron Ducie, ki je bil prav tako kapitan.
Otočani s Pitcairnovega otoka so poročali, da so prvo ladjo opazili 27. decembra 1795, ta se ni približala otoku zato niso vedeli komu je pripadala. Druga ladja je priplula leta 1801 vendar posadka ni želele navezati stika z otočani. Tretja je prišla dosti blizu otoka, da je opazila hiše otočanov vendar ni poslala čolna na obalo. Stik z otočani je bil vzpostavljen šele februarja 1808 ko se je pri otoku ustavila ameriška ladja Topaz pod poveljstvom kapitana Mayhewa Folgerja, posadka ladje se je na otoku zadržala 10 ur.
Floger je o odkritju poročal britanski admiraliteti, v poročilu je omenil upornike in podal bolj natančne koordinate otoka: 25° 02'S 130°00'W. Ta podatek ni bil znan Tomasu Stainesu, ki je poveljeval ladjama HMS Brito, in HMS Tagus in je otok odkril 17. septembra 1814 na lokaciji 25° 04'S 130° 25'W. Staines je na otok poslal odpravo in napisal natančno poročilo o dogodku. Do takrat je na otoku živel samo še en upornik John Adams, ki so ga za sodelovanje v uporu pomilostili.
Otok Henderson je 17. januarja 1819 ponovno odkril kapitan britanske ladje Hercules James Henderson, ki je plul za Britansko vzhodnoindijsko družbo. Kapitan Henry King iz ladje Elizabeth je 2. marca pristal na otoku in opazil, da na njem že visi britanska zastava. Posadka je ime ladje vrezala v drevo. Otok Oeno je 26. januarja 1824 odkril kapitan ameriške kitolovke Oeno.
Leta 1832 je na otok Pitcairn pršel misionar Joshua Hill. quoted in
Britanska kolonija
Tradicionalno, prebivalci otoka Pitcairn menijo, da so njihovi otoki >>uradno<< postali britanska kolonija 30. novembra 1838, hkrati pa so postali eno prvih ozemelj, ki so glasovalne pravice razširili na ženske. Do sredine petdesetih let 19. stoletja je število naseljencev tako narastlo, da je bil otok prenaseljen, zato so vodje otoka britansko vlado zaprosili za pomoč. Ta jim je ponudila premestitev na Norfolški otok. 3. maja 1856 se je celotna populacija otoka, 193 ljudi, na ladji Morayshire preselila na Norfolški otok. Tja so prispeli 8. junija po težkem pet tedenskem potovanju. Osemnajst mesecev kasneje se je na skupina ljudi vrnila na Pitcairnov otok tem pa je pet let kasneje sledila še skupina 27 ljudi.
18. aprila 1881 je otok obiskala ladja HMS Thetis in poročala, da so otočani zadovoljni in zdravi. Takrat je na otoku živelo 96 ljudi od zadnjega obiska septembra 1878 je njihovo število narastlo za šest. Otočanom je od prijateljev iz Velike Britanije dostavila dva čolna in portlandski cement s katerim naj bi zgradili vodotesne rezervoarje za vodo. Ladijska družba jim je podarila 91 kg piškotov, 45 kg sveč, 45 kg mila in obleko. Ameriška ladja Venus je otočanom dala semena bombaža za trgovanje v prihodnosti.
Leta 1886 je otok obiskal John Tay iz krščanske adventistične cerkve in prepričal večino otočanov, da je sprejela njegovo vero. Na otok se je vrnil leta 1890 na misijonarski ladji Pitcairn z duhovnikom, ki je opravil krst ljudi. Od takrat naprej je večina prebivalcev otoka pripadnikov adventistične cerkve.
Otoki Henderson, Oeno in Ducie so bili priklopljeni Veliki Britaniji leta 1902: Henderson 1. julija, Oeno 10. julija in Ducie 19. decembra. Leta 1938 so vse tri otoke skupaj z Pitcairnovim otokom združili v eno administrativno enoto imenovano Pitkairnovi otoki.
Leta 1937 je populacija na otoku dosegla 233. Od takrat je upadla saj se je veliko otočanov preselilo v Avstralijo in Novo Zelandijo.
Spolni napadi in sojenje Leta 2004 so bile podane obtožbe za sedem ljudi, ki živijo na otoku Pitcairn in šest ljudi, ki živi v tujini. Obtožena je bila kar tretjina moške populacije. Po obsežnem sojenju je bila večina moških obsojenih, nekateri tudi zaradi spolnih stikov z otroki. 25. oktobra 2004 je bilo obsojenih šest moških, med njimi je bil tudi takratni župan Steven Christian. Otočani so imeli tudi 20 kosov strelnega orožja, ki so ga morali oddati pred sojenjem. Po zadnji pritožbi je britanska vlada v dolini Bob's Valley postavila zapor. Obsojeni so začeli prestajati zaporno kazen konec leta 2006. Do leta 2010 so skoraj vsi prestali zaporno kazen in so jih odpustili ali pa so kazen odslužili v hišnem priporu.
Leta 2010 so župana Mika Warrena obtožili, da ima na računalniku otroško pornografijo. Leta 2016 je bil obsojen, da je na računalnik prenesel preko 1000 fotografij povezanih z otroško pornografijo. Prenos se je začel po obsodbah leta 2004. Med tem je tudi dela na področju zaščite otrok.
Geografija Pitcairnovi otoki so najbolj jugovzhodni del geološkega arhipelaga Tuamotu, ki je del Francoske Polinezije. Otočje sestavljajo otoki: Pitcairn, Oeno, Henderson in Ducie. Otoki so vulkanskega izvora in so center t.i. vroče točke Pitcairn. Pitcairnov otok je edini naseljen otok, dostopen je le z čolnom preko zaliva Bounty. Otok Henderson predstavlja kakih 86 % celotne kopenske površine otočja. Omogoča življenje raznolikim rastlinskim in živalskim vrstam, vzdržuje lahko celo manjšo človeško populacijo čeprav na otoku kronično primanjkuje sladke vode. Notranjost otoka je težko dostopna zaradi strme in skalnate obale ki jo prekrivajo ostre korale. Leta 1988 je UNESCO otok razglasil za svetovno kulturno dediščino. Ostali otoki so oddaljeni več kot 100 km in niso naseljeni.
Ime Tip otoka Površina kopnega(km2) Skupna površina(km2) Pop.Julij 2011 Koordinate Otok Ducie atol† 0.7 3.9 0 Otok Henderson dvignjeni koralni otok 37.3 37.3 0 Otok Oeno atol† 0.65 16.65 0 Pitcairnov otok vulkanski otok 4.6 4.6 68 Pitcairnovi otoki(vsi otoki) 43.25 62.45 68 23°55′26″ do 25°04′00″S,124°47′11″ do 130°44′03″W † Vključuje koralni greben in laguno.
Podnebje Podnebje na otoku je tropsko, z mokrimi poletji in suhimi zimami. Deževno obdobje (poletje) se začne novembra in traja do marca z temperaturnim razponom od 25 °C do 35 °C. Pozimi temperature nihajo med 17 °C in 25 °C.
Rastlinstvo Na otoku raste devet rastlin, ki jih je možno najti le na Pitcairnovem otoku. Med njimi je velika praprot, ki je bila prej velik vir lesa. Nekatere vrste kot je na primer rdeče jagodičevje (Coprosma rapensis var. Benefica) so blizu izumrtja. Rastlina vrste Glochidion pictarinense je edemična za Pitcairnov in Hendersonov otok.
Živalstvo Med letoma 1937 in 1951 je mornar Irving Johnsos na otok naselil pet velikih galapaških želv. Do danes je preživela le želva z imenom Mr. Turpen. Želva je po navadi v okolici Western Harborja. Želva je zaščitena, vsako dejanje ki bi povzročilo smrt, poškodbo, škodo, jo sramotilo ali povzročilo stisko živali je kaznivo.Endangered Species Protection Ordinance , 2004 revised edition. government.pn
Na otoku živi več skupin ptičev. Mednje spadajo morske in močvirske ptice ter manjše število kopenskih ptic. Od dvajset vrst ptic jih na otoku Henderson živi 16 med njimi je tudi neleteča ptica hendersonova tukalica. Na Pitcairnovem otoku živijo: mala čigra, rjavi nodi, rdečerepi tropik. Pitcairnov vrabec je endemična vrsta, leta 2008 je bila dodana na seznam ogroženih vrst.
V okolici otoka zimo preživlja in se razmnožuje manjša skupina kitov grbavcev.
Vse štiri otoke je BirdLife International razglasil kot pomembna območja za ptice. Pitcairnov otok je pomemben zaradi pitcairnovega vrabca, Henderson zaradi morskih in endemičnih kopenskih ptic, Oeno in Ducie pa sta pomembna zaradi kolonij Hudournika in viharnikov.BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Pitcairn Island .
Leta 2015 je britanska vlada v okolici otočja razglasila enega največjih morskih rezervatov na svetu. Rezervat pokriva celotno ekskluzivno ekonomsko cono z površino 834.334 km². Namen rezervata je zaščita najbolj občutljivega zemeljskega ekosistema pred krivolovom. Za nadzor gibanja plovil v okolici otokov s pomočjo satelitov je bil ustanovljen projekt Eyes on the Seas (Oči na morju).
Politika
Pitcairnovi otoki spadajo pod britanska čezmorska ozemlja z lokalno vlado. Na otočju kralja Velike Britanije predstavlja guverner s sedežem v Wellingtonu na Novi Zelandiji."Home ." Government of the Pitcairn Islands. Retrieved 31 October 2011.
Ustava iz leta 2010 daje možnost, da otočje deluje kot predstavniška demokracija pri čemer Velika Britanija zagotavlja obrambo in zunanjo politiko. Guverner in otoški svet sprejemate zakone za red in mir v dobro vladanja. Otoški svet imenuje župana otoka, ki je stalno prisoten na otoku in deluje kot otoški administrator. Komisarja imenuje guverner in skrbi za povezavo med guvernerjem in otoškim svetom.
Od leta 2015 so poroke med istospolnimi partnerji mogoče, čeprav na otoku ni nobenega para v takem razmerju.
Na otoku je najmanjša populacija katere koli demokracije na svetu.