Matija Valjavec (Kračmánov), slovenski pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva in prevajalec, * 17. februar 1831, Srednja Bela pri Preddvoru, † 15. marec 1897, Zagreb.
Življenje thumb|Rojstna hiša na Srednji Beli Oče mu je bil kmet celozemljak Anton Valjavec, mati mu je bila kmetica Marija (rojena Bizjak). Matija Valjavec je od leta 1838 tri leta obiskoval osnovno šolo (normalka) v Kranju. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na Klasični gimnaziji v Ljubljani (1842–51). V tem času se je v njem začela oblikovati narodna zavest, saj je svoj dotedanji priimek Wallauz poslovenil v Valjavec. Po uspešno zaključeni srednji šoli se je odločil za študij slavistike in klasičnih jezikov na dunajski univerzi in leta 1855 opravil profesorski izpit iz slovenistike in latinščine ter bil konec decembra istega leta imenovan za pravega učitelja.
Od leta 1854 do leta 1876 je na gimnaziji v Varaždinu delal kot profesor klasičnih in slovanskih jezikov, nato pa so ga premestili v Zagreb, kjer je učil vse do svoje upokojitve leta 1891.
Med letoma 1875 in 1879 je bil dopisni, kasneje pa redni, član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Od leta 1893 do 1894 je bil tajnik in knjižničar pri JAZU, kjer je uredil in popisal knjižnico.
Delo thumb|right|250px|Matija Valjavec Ukvarjal se je s pesništvom, jezikoslovjem, narodopisjem ter prevajalstvom. Zbiral in zapisoval je ljudsko izročilo, pisal lirske in pripovedne pesmi ter epe, predvsem pa je poznan kot pisec živalskih pravljic v verzih, kot so na primer Osel, kralj zverin, Volk Rimljan in druge. Izvirne proze Valjavec ni pisal, pač pa nekoliko preoblikoval ljudske pripovedi, med drugim Lesena skleda, Zlata ptica itd.
V jezikoslovju je raziskoval staro cerkveno slovanščino, slovenska narečja in naglas slovenščine (Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku, 1878). Upošteval je vsa slovenska narodnostna območja, tudi prekmursko. Kot prvi je opisal preddvorski govor.
Prevajal je dela avtorjev, kot so Homer, Ovid in Vergil. Knjižno sta v njegovem prevodu izšli Sofoklejeva drama Ajant in Goethejeva Ifigenija na Tavridi. Za Britansko in inozemsko svetopisemsko družbo je prevedel List Rimljanom (1873) ter List Korinčanom prvi, List Korinčanom drugi in List Galatom (1877) iz Nove zaveze. Dela je objavljal v Ljubljanskem zvonu in Kmetijskih in rokodelskih novicah.
Stoletnico njegove smrti so 15. marca 1997 v Preddvoru na pošti obeležili s priložnostnim poštnim žigom, po njem pa je poimenovana tudi preddvorska osnovna šola. Pred njo stoji spomenik - Valjavčev »Pastir«, ki ga je iztesal kipar Peter Jovanovič.
Bibliografija Leposlovje Poezija thumb|Poezije, 1900 Znamnja dežja, 1848, Drevó v cvetji, 1848, Edini dol, 1848 Seničica, 1849 Na planini, 1851 Kmet v risu, 1852 Žnjica, 1854 Kam in kje?,1854 Rožica, 1854 Mati, 1855 Pesmi, 1855, Zaperta smert, 1857 Bratovska ljubezen, 1857 Vojak na Laškem, 1859 Zora in Solnca, pripovedna pesem v treh delih 1867, Poezije, 1900, Izbrani spisi za mladino, 1922, Pastir, 1944, Živalske pripovedke, 1951,
Zapis ljudskega izročila Lesena skleda, 1848 Pripovedka od starega Viničkega grada, 1857 Pripovedka o somovici ali o "jelenskem zelji", 1857 Še nekaj o vroku, 1857 Narodne pripovjedke, 1858 Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici, 1890 Pedenjčlovek Laketbrada, 1945 Zlata ptica, 1972 Deklica lastovica : slovenska ljudska pravljica, 1989 Pripovedka o Soncu in Nasti, 1992 Kračmanove pravljice, 2002 O pastirčku in debeli uši: slovenska ljudska, 2006 Kračmanove pravljice. Del 2, Povesti, stare navade in uganke, 2007
Jezikoslovje Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku, 1878 Imperfekat : kako se tvori u staroj slovenštini i prema njoj u hrvaštini ili srbštini pak u kajkavštini, 1880 Tiskopis, a ne rokopis slovenski, 1886 Tržáščan, Tržáčan, tržáški, 1892 Koroša, Korošíca, Korošec, 1892 Jért, irt, irta, 1892 K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega, 1893 K drugemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega, 1893 K tretjemu sešitku Wolfovega slovarja, 1894 K četrtemu sešitku Wolfovega slovarja, 1894 K petemu sešitku Wolfovega slovarja, 1895 Svetopisemski prevodi Pavla aposteljna List Rimljanom, 1873 Novi zakon (Lista Korinčanom in List Galatom), 1877
Sklici
Glej tudi Slovenska mladinska književnost Seznam slovenskih pisateljev
Viri Grafenauer, Niko in Leopold Suhodolčan. Album slovenskih pisateljev. Mladinska knjiga. Ljubljana 1983 Kuzmič, Mihael. "Še en (kratek) zapisek o Valjavcu." Jezik in slovstvo 29 (1984). Josip Lavtižar: Naši zaslužni možje, Tiskarna Anton Blažej, 1942. Jože Pogačnik: Pesniški svet M. Valjavca. Jezik in slovstvo 3 (1957). Viktor Smolej: Zapisek o Valjavcu. Jezik in slovstvo 29 (1983). M. Strle: Preddvor v času in prostoru: Matija Valjavec-Kračmanov (1831-1897). Zbornik Občine Preddvor, 1999. Ilja Popit: Kozarci medu zaviti v Valjavčev Dnevopis. Slovstvena folkloristika 9/1 (2010). 37–39.
Zunanje povezave
Kategorija:Prevajalci Svetega pisma Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski etnologi Kategorija:Člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Kategorija:Slovenski akademiki