Varšava ( ; or ), uradno glavno mesto Varšava, je glavno in največje mesto Poljske. Metropola stoji ob reki Visli v vzhodno-osrednji Poljski. Uradno ima ocenjeno 1,86 milijona prebivalcev, znotraj širšega metropolitanskega območja pa 3,27 milijona prebivalcev, zaradi česar je Varšava 6. najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji. Mestno območje meri 517 km2 in obsega 18 okrožij, metropolitansko območje pa pokriva 6100 km2. Varšava je uvrščena med alfa globalna mesta, pomembno politično, gospodarsko in kulturno središče ter sedež vlade države. Je tudi glavno mesto Mazovijskega vojvodstva.
Varšava izvira iz majhnega ribiškega mesta v Mazoviji. Mesto je postalo znano konec 16. stoletja, ko se je Sigismund III. Poljski odločil preseliti poljsko prestolnico in svoj kraljevi dvor iz Krakova. Varšava je do 18. stoletja prehitela Gdansk kot najbolj naseljeno mesto na Poljskem. Do leta 1795 je bila prestolnica Poljsko-litovske zveze, nato pa sedež Napoleonove Vojvodine Varšave. 19. stoletje in industrijska revolucija sta prinesli demografski razcvet, zaradi katerega je postala eno največjih in najbolj gosto poseljenih mest v Evropi. Varšava, takrat znana po svoji elegantni arhitekturi in bulvarjih, je bila na začetku druge svetovne vojne leta 1939 bombardirana in oblegana. Velik del zgodovinskega mesta je bil uničen, njegovo raznoliko prebivalstvo pa je bilo zdesetkano zaradi vstaje v getu leta 1943, splošne varšavske vstaje leta 1944 in sistematičnega rušenja.
Varšavo oskrbujejo tri mednarodna letališča, najbolj prometno je Varšava Chopin, pa tudi Varšava Modlin in Varšava Radom. Glavne storitve javnega prevoza v mestu sjo varšavski metro, avtobusi, primestni železniški promet in obsežno tramvajsko omrežje. Mesto je pomembno gospodarsko središče regije, Varšavska borza pa je največja v srednji in vzhodni Evropi. Je sedež Frontexa, agencije Evropske unije za varnost zunanjih meja, in ODIHR, ene glavnih institucij Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Varšava ima eno najvišjih koncentracij nebotičnikov v Evropi, stolp Varso pa je najvišja stavba v Evropski uniji.
Glavne izobraževalne in kulturne ustanove v mestu so Univerza v Varšavi, Varšavska tehnološka univerza, Ekonomska šola SGH Varšava, Glasbena univerza Chopin, Poljska akademija znanosti, Nacionalni filharmonični orkester, Narodni muzej in Veliko gledališče v Varšavi, ki je med največjimi v Evropi. Rekonstruirano staro mestno jedro, ki predstavlja različne evropske arhitekturne sloge, je UNESCO leta 1980 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Med drugimi znamenitostmi so kraljevi grad, Sigismundov steber, Wilanówska palača, palača na otoku, nadstolnica sv. Janeza, Glavni trg ter številne cerkve in dvorci vzdolž kraljeve poti. Varšava je zelena prestolnica, saj parki zasedajo približno četrtino mestnega območja. V športu mesto gosti športna kluba Legia in Polonia ter vsakoletni Varšavski maraton.
Zgodovina 1300–1800 Prvi utrjeni naselbini na mestu današnje Varšave sta bili v Bródnu (9./10. stoletje) in Jazdówu (12./13. stoletje). "Warsaw's history" e-warsaw.pl. Archived from the original on 9 November 2009. Retrieved 24 July 2008. Potem ko so bližnji klani in vojvode napadli Jazdów, je bilo na mestu majhne ribiške vasi z imenom Warszowa ustanovljeno novo utrjeno naselje. Płocki knez Boleslav II. Mazojski je okoli leta 1300 ustanovil sodobno mesto, prvi zgodovinski dokument, ki potrjuje obstoj kastelanije, pa sega v leto 1313. Z dokončanjem stolnice sv. Janeza leta 1390 je Varšava postala eden od sedežev mazovijskih vojvod in je bila leta 1413 uradno razglašena za prestolnico Mazovješke vojvodine. Gospodarstvo je takrat pretežno temeljilo na obrti ali trgovini, mesto pa je takrat imelo približno 4500 prebivalcev.
V 15. stoletju se je prebivalstvo naselilo in razširilo onkraj severnega mestnega obzidja v novo ustanovljeno samoupravno okrožje, imenovano Novo mesto. Obstoječe starejše naselje je sčasoma postalo znano kot Staro mesto. Obe sta imeli svojo mestno listino in neodvisne svete. Cilj ustanovitve ločenega okrožja je bil namestiti nove priseljence ali 'nezaželene', ki se niso smeli naseliti v Starem mestu, zlasti Jude. Socialne in finančne razlike med razredi v obeh okrožjih so leta 1525 privedle do manjšega upora.Dobrosław Kobielski (1984). Widoki dawnej Warszawy (Views of Old Warsaw) (in Polish). Warsaw: Krajowa Agencja Wydawnicza. ISBN 83-03-00702-5. Po nenadni smrti Januša III. in izumrtju lokalne vojvodske linije je bila Mazovija leta 1526 vključena v Poljsko kraljestvo. Bona Sforza, žena Sigismunda I. Poljskega, je bila na splošno obtožena zastrupitve vojvode, da bi ohranila poljsko oblast nad Varšavo.
Leta 1529 je Varšava prvič postala sedež generalnega sejma in je to privilegij trajno obdržala. Naraščajoči pomen mesta je spodbudil gradnjo novega obrambnega sistema, vključno z znamenitim Barbacanom. V Varšavo so pripeljali priznane italijanske arhitekte, da bi preoblikovali kraljevi grad, ulice in tržnico, kar je povzročilo zgodnji italijanski videz starega mestnega jedra. Leta 1573 je mesto dalo ime Varšavski konfederaciji, ki je formalno vzpostavila versko svobodo v Poljsko-litovski državi. Zaradi svoje osrednje lege med glavnima mestoma dveh sestavnih delov države, Poljske in Litve, Krakovom oziroma Vilno, je Varšava postala glavno mesto države in poljske krone, ko je Sigismund III. Vasa leta 1596 prenesel svoj kraljevi dvor. V naslednjih letih se je mesto znatno razširilo proti jugu in zahodu. Več zasebnih neodvisnih okrožij (jurydyka) je bilo v lasti aristokratov in plemstva, ki so jim vladali po lastnih zakonih. Med letoma 1655 in 1658 so mesto oblegale in plenile švedske, brandenburške in transilvanske sile.Neal Ascheron. "The Struggles for Poland". halat.pl. Archived from the original on 21 October 2013. Retrieved 24 July 2008. Vodenje velike severne vojne (1700–1721) je Varšavo prisililo tudi k plačevanju visokih davkov napadalnim vojskam.
Vladavina Avgusta II., Avgusta III. in Stanislava Avgusta Poniatowskega je bila čas velikega razvoja Varšave, ki se je spremenila v zgodnjekapitalistično mesto. Saški monarhi so zaposlili številne nemške arhitekte, kiparje in inženirje, ki so mestu dodali elemente v slogu, vzporednem z Dresdnom, predvsem Saško os, medtem ko je Poniatowski spodbudil domačo poljsko arhitekturno in obrtniško sceno. Leto 1727 je zaznamovalo odprtje Saškega vrta v Varšavi, prvega javno dostopnega parka. Knjižnica Załuski, prva poljska javna knjižnica in takrat največja, je bila ustanovljena leta 1747. Stanislav II. Avgust, ki je prenovil notranjost kraljevega gradu, je Varšavo spremenil tudi v središče kulture in umetnosti. Razširil je park Kraljevih kopališč in naročil gradnjo ali obnovo številnih palač, dvorcev in bogato okrašenih stanovanjskih stavb. Zaradi tega si je Varšava prislužila vzdevek Pariz severa. Stanislav Avgust Poniatowski je ustvaril prvo državno gledališče v Varšavi, investiral v park Kraljevih kopališč in ustvaril Stanislavsko os (), velik infrastrukturni projekt.
Varšava je ostala glavno mesto Poljske in Litovske skupnosti do leta 1795, ko jo je v tretji in zadnji delitvi Poljske priključila Kraljevina Prusija;Crowley, David (2003). Warsaw. London: Reaktion Books. p. 10. nato je postala glavno mesto province Južna Prusija. V tem času je Ludvik XVIII. Francoski preživel izgnanstvo v Varšavi pod psevdonimom grof de Lille.
1800–1939 Varšava je postala glavno mesto novo ustanovljene francoske odvisne države, znane kot Vojvodina Varšava, potem ko je Napoleon leta 1806 del poljskega ozemlja osvobodil od Prusije, Rusije in Avstrije. Po Napoleonovem porazu in izgnanstvu je Dunajski kongres leta 1815 Varšavo dodelil Poljski Kongresni državi, ustavni monarhiji znotraj najvzhodnejšega sektorja (ali delitve) v okviru personalne unije s cesarsko Rusijo. Leta 1816 je bila ustanovljena Kraljeva univerza v Varšavi.
Zaradi kršitve poljske ustave je leta 1830 izbruhnila novembrska vstaja proti tujemu vplivu. Poljsko-ruska vojna leta 1831 se je končala s porazom vstaje in z omejitvijo avtonomije Poljske Kongresne države. 27. februarja 1861 so ruske čete streljale na varšavsko množico, ki je protestirala proti ruskemu nadzoru nad Poljsko Kongresne države. Pet ljudi je bilo ubitih. Podzemna poljska narodna vlada je imela sedež v Varšavi med januarsko vstajo v letih 1863–64.
Varšava je cvetela skozi vse 19. stoletje pod županom Sokratesom Starynkiewiczem (1875–92), ki ga je imenoval Aleksander III. Ruski. Pod Starynkiewiczem je Varšava dočakala svoj prvi vodovodni in kanalizacijski sistem, ki sta ga zasnovala in zgradila angleški inženir William Lindley in njegov sin William Heerlein Lindley, ter širitev in posodobitev tramvajev, ulične razsvetljave in plinske infrastrukture. Med letoma 1850 in 1882 se je število prebivalcev zaradi hitre urbanizacije in industrializacije povečalo za 134 % na 383.000. Mnogi so se zaradi zaposlitvenih možnosti preselili iz okoliških podeželskih mazovijskih mest in vasi v mesto. Zahodno okrožje Wola se je iz kmetijskega obrobja, ki so ga večinoma zasedale majhne kmetije in mlini na veter (mlini so soimenjaki osrednje soseske Młynów v Woli), preoblikovalo v industrijsko in proizvodno središče. Metalurške, tekstilne in steklarske tovarne so bile nekaj običajnega, dimniki pa so dominirali na skrajnem zahodnem obzorju.
Prebivalstvo Varšave je bilo podvrženo dohodkovni segmentaciji. Gentrifikacija notranjih predmestij je prisilila revnejše prebivalce, da so se preselili čez reko v okrožja Praga ali Powiśle in Solec. Revnejše verske in etnične manjšine, kot so Judje, so se naselile v gosto poseljenih delih severne Varšave, v Muranowu. Cesarski popis prebivalstva leta 1897 je zabeležil 626.000 ljudi, ki so živeli v Varšavi, zaradi česar je bila tretje največje mesto v cesarstvu za Sankt Peterburgom in Moskvo ter največje mesto v regiji. V središču mesta so bili zgrajeni tudi veličastni arhitekturni kompleksi in strukture, vključno z Varšavsko filharmonijo, cerkvijo Najsvetejšega Odrešenika in stanovanjskimi stavbami vzdolž ulice Marszałkowska.
Med prvo svetovno vojno je bila Varšava pod nemško okupacijo od 4. avgusta 1915 do novembra 1918. Premirje 11. novembra 1918 je sklenilo, da se mora poražena Nemčija umakniti z vseh tujih ozemelj, vključno z Varšavo. Nemčija je to storila in ilegalni vodja Józef Piłsudski se je istega dne vrnil v Varšavo, kar je zaznamovalo začetek Druge poljske republike, prve resnično suverene poljske države po letu 1795. Med poljsko-sovjetsko vojno (1919–1921) se je leta 1920 na vzhodnem obrobju mesta odvijala bitka za Varšavo. Poljska je uspešno branila prestolnico, ustavila glavni breme boljševiške Rdeče armade in začasno ustavila izvoz komunistične revolucije v druge dele Evrope.
Medvojno obdobje (1918–1939) je bilo obdobje velikega razvoja mestne infrastrukture. V Mokotówu so zgradili nova modernistična stanovanjska naselja, da bi razbremenili gosto naseljena notranja predmestja. Leta 1921 je bila skupna površina Varšave ocenjena na le 124,7 km² z 1 milijonom prebivalcev – več kot 8000 ljudi/km². Średnicowy most je bil zgrajen za železnico (1921–1931) in je povezoval oba dela mesta čez Vislo. Železniška postaja Warszawa Główna (1932–1939) ni bila dokončana zaradi izbruha druge svetovne vojne.
Stefan Starzyński je bil župan Varšave med letoma 1934 in 1939.
Druga svetovna vojna