Zgornji Slemen je razloženo hribovsko naselje na vzhodnem delu Kozjaka v Občini Selnica ob Dravi, razporejeno po slemenih in pobočjih med dolinama potokov Bistrice na zahodu ter Brestrniškega in Solarjevega potoka na vzhodu. Leži na nadmorski višini med 500 in 800 metri, najvišje kmetije pa segajo vse do Žavcarjevega vrha (915 m), pod katerim stoji planinska koča, priljubljena med pohodniki in ljubitelji narave.
Naselje sestavljajo samotne kmetije in raztresene domačije, med katerimi potekajo številne gozdne in krajevne ceste, ki povezujejo območje z dolino ob reki Dravi in s kraji, kot so Spodnji Slemen, Srednje, Šober, Gaj in Selnica ob Dravi.
Pokrajina je izrazito hribovita in gozdnata, z obsežnimi mešanimi gozdovi, ki prekrivajo večino površja. Na položnejših delih se med gozdnimi pasovi razprostirajo travniki in manjše njive, kjer domačini pridelujejo poljščine za lastne potrebe. Tla so preperelina gnajsa, tonalita in filitov, kar daje zemljo razmeroma rodovitno, a zahtevno za obdelavo.
V Zgornjem Slemenu je pomembna živinoreja, zlasti govedoreja in svinjereja, ter gozdarstvo, ki domačinom prinaša pomemben del dohodka. Poleg lesa so pogosti tudi gozdni pridelki, kot so gobe in borovnice, ki so bili nekoč pomemben vir dodatnega zaslužka. Sadjarstvo je skromno, vendar domačini pridelujejo hruške in jabolka za domači sadjevec.
Kraj je znan po izjemnih drevesih, ki predstavljajo naravno znamenitost. Med najopaznejšimi so stara tisa pri hiši Lovrenca Možica–Krampla z obsegom debla 800 cm, iz katere poganja mlada 2 metra visoka smreka, pa tudi kostanji in lipe pri drugih domačijah, nekateri s premeri debel, ki presegajo 5 metrov. Med njimi izstopajo tise pri hišah št. 4, 17 in 20, ter Vrablova tisa, ki meri 440 cm v obsegu.
Domačije so pritlične z bivalnimi podstrešji, gospodarska poslopja pa so večinoma ločena od hiš. Temelji so kamniti, nadgradnja iz lesa in opeke, strehe pa so tradicionalno krite s skodlami, čeprav se pri novejših obnovah vse pogosteje uporabljajo sodobni materiali. Večina domačij ima lastne hišne vodovode in pitno vodo iz izvirov.
Zgodovina Zgornji Slemen se je kot naselje razvil iz raztresenih samotnih kmetij, ki so nastale na gozdnih planotah in slemenih Kozjaka. Do druge svetovne vojne je bil kraj znan preprosto kot Slemen, šele pozneje je dobil današnje ime. Zaradi oddaljenosti od večjih naselij in razgibanega terena je območje dolgo ohranjalo tradicionalno kmečko kulturo in samozadostno gospodarjenje.
Med narodnoosvobodilnim bojem je imelo Zgornje Slemen pomembno vlogo v partizanski dejavnosti. Jeseni 1944 je v bližini domačije Namestnik delovala partizanka Slava Klavora, ki je razmnoževala brošure, letake in periodične tiskovine, tudi v nemškem jeziku. V začetku 1945 je v Kormonovem gozdu začela delovati še tehnika Lackovega odreda, katere štab se je večkrat zadrževal na Mikličevem posestvu.
Po vojni je naselje postopno dobivalo nove cestne povezave z dolino, kar je omogočilo lažji dostop in gospodarski razvoj. Vendar se je večina prebivalstva še vedno preživljala z gozdarstvom in živinorejo, saj industrijski razvoj v hribih ni bil mogoč.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Zgornjega Slemena 1869-2025leto186919001931196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev160171144123104105999105104909582
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji Zgornji Slemen, Maribor Spodnji Slemen Zgornje Slemene
Kategorija:Naselja Občine Selnica ob Dravi