Beloglávi jástreb (znanstveno ime Gyps fulvus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae), predstavnik jastrebov Starega sveta.
Je mrhovinar, in kot ostali jastrebi se hrani večinoma s trupli mrtvih živali. Večino časa jadra na svojih velikih perutih; njegov let je okoren, zato večino časa v zraku le drsi. Na tleh ga najdemo na odprtem, kako sledi ali hodi; vzleta in pristaja na tleh ali na drevju.
Opis Velikost beloglavih jastrebov je 93–122 cm z razponom kril 2,3–2,8 m. Pri nominantni podvrsti samci tehtajo 6,2–10,5 kg, samice pa običajno 6,5–10,5 kg. Pri indijski podvrsti (G. f. fulvescens) v povprečju tehtajo 7,1 kg. Pri odraslih osebkih je bila zabeležena največja teža od 4,5 do 15 kg, pri čemer je bila največja vrednost verjetno dosežena v ujetništvu.
po izgledu pa je tipičen jastreb z belo glavo, z zelo širokimi krili in kratkim repom. Majhno glavo, ki je za razliko od rjavega jastreba poraščena z belim puhom (odtod njegovo ime), med letom obrača sem ter tja, ker išče hrano - mrhovino. Je družaben in živi v kolonijah.
Pri odraslih sta zgornja in spodnja stran svetle (drap) barve z belkasto črto na podperutnih krovcih. Najlažje jih spoznamo po beli puhasti glavi. Letalna peresa so črna, prav tako repna peresa, ostala pa so rjava. Kratke noge so medlo rožnate, prsi in trebuh rjavkastorumena in progasta.
Njegovo oglašanje še najbolj podobno godrnjanju in sikanju.
Razširjenost thumb|left|Beloglavi jastreb v Živalskem vrtu Ljubljana Beloglavi jastrebi gnezdijo od januarja do junija. Njihova gnezda so kupi vejevja na skalnih policah ali v špranjah. Eno jajce valita okrog 50 dni tako samec kot samica. Mladiči so puhasti gnezdomci.
Populacija beloglavih jastrebov v Evropi upada zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb, čeprav so ga (že po izginotju) uspešno spet naselili v Franciji in Italiji. V glavnem se zadržuje na goratih območjih, pa tudi na nenaseljenih nižinah, gnezdi pa v skalovjih gora jugovzhodne Evrope, severne Afrike in Azije. Na otoku Cresu, je zaščiteno območje kot rezervat beloglavih jastrebov. Tam jadra nad območjem med Orlecom in Belim.
Beloglavi jastreb ima v Sloveniji status gnezdilke, kljub temu, da ne gnezdi znotraj meja naše države. V Slovenijo seže pomemben del prehranjevališč znotraj domačega okoliša furlanske in kvarnerske kolonije.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Gyps Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1783