Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Odkrivanje Jupitrovih naravnih satelitov Prva odkritja thumb|right|325px|Galilejevi sateliti. Od leve proti desni, razporejeni po naraščajoči oddaljenosti od Jupitra: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.

Prve štiri Jupitrove naravne satellite je opazil 7. in 8. januarja leta 1619 Galileo Galilei. To so bili Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Ti naravni sateliti danes tvorijo skupino Galilejevih satelitov in so daleč največja telesa okrog Jupitra, saj preostalih 59 naravnih satelitov predstavlja le 0,003% skupne krožeče mase.

Možno je tudi, da je že leta 362 pr. n. št. opazoval Jupitrove naravne satelite astronom Gan De. Ob Galilejevem odkritju naravnih satelitov, so bili ti edina znana telesa, ki so krožila okrog drugega telesa, ki ni bilo Zemlja.

V naslednjih štiristo letih so bile odkrite še naslednje Jupitrove lune: Amalteja leta 1892, Himalija leta 1904, Elara leta 1905, Pasifaja leta 1908, Sinopa leta 1914, Liziteja in Karma leta 1938 ter Ananka leta 1915. Leta 1974 so odkrili luno Leda in leta 1975 še luno Temisto , ki so ju pozneje ‘izgubili’ in ponovno ‘našli’ leta 2000.

Voyager

Ko je prišla sonda Voyager 1 leta 1979 do Jupitra so na njenih posnetkih (marca) odkrili še dve luni Metis in Teba. Nekaj measecev pozneje (julija) pa je sonda Voyager 2 posnela še luno Adrastejo.

Zadnja odkritja

Od leta 1979 do 1999 ni bila odkrita nobena nova Jupitrova luna. Leta 1999 so v programu Spacewatch odkrili nov asteroid, za katrega se je pozneje izkazalo, da je Jupitrova luna. Imenovali so jo Kaliroja.

Leta 2000 je večje število Jupitrovih lun odkrila skupina, ki sta jo vodila Scott S. Sheppard in David C. Jewitt na Astronomskem inštitutu Univerze Havajev. V tem letu je bilo odkritih 10 lun. Leta 2001 so odkrili še 11 novih lun.

Leta 2006 je bilo znanih že 63 naravnih satelitov, kar je največ v Osončju. Pričakujejo, da bodo našli še več naravnih satelitov s premerom manj kot 1 km.

Pregled Jupitrovih naravnih satelitov

Retrogradni nepravilni sateliti niso obarvani.

zap.št. oznaka ime začasna oznaka velika polos [km] izsrednost naklon tira [°] obhodna doba [dnevi] premer [km] masa [kg] leto odkritja skupina 1 I Io   0,004 0,036 1,77 3643 8,9.10 22 1610 Galilejeva 2 II Evropa   0,009 0,467 3,55 3122 4,8.10 22 1610 Galilejeva 3 III Ganimed   0,001 0,172 7,16 5262 1,5.10 23 1610 Galilejeva 4 IV Kalisto   0,007 0,307 16,69 4821 1,1. 10 23 1610 Galilejeva 5 V Amalteja   0,003 0,389 0,50 168 2,1.10 18 1892 Amaltejina 6 VI Himalija   0,162 27,5 250,56 160 6,7.10 18 1904 Himalijina 7 VII Elara   0,217 26,63 259,64 78 8,7. 10 17 1905 Himalijina 8 VIII Pasifaja   0,409 151,4 708,0 56 3,0. 10 17 1908 Pasifajina 9 IX Sinopa   0,250 158,1 724,5 38 7,6. 10 16 1914 Pasifajina 10 X Liziteja   0,112 28,30 259,20 38 6,3. 10 16 1938 Himalijina 11 XI Karma   0,253 164,9 702,3 46 1,3. 10 17 1938 Karmina 12 XII Ananka   0,244 148,9 610,5 28 3,0 10 16 1951 Anankina 13 XIII Leda   0,164 27,46 240,9 18 1,1. 10 16 1974 Himalijina 14 XIV Teba S/1979 J 2 0,018 1,070 0,68 98 7,6. 10 17 1980 Amaltejina 15 XV Adrasteja S/1979 J 1 0,002 0,027 0,30 16 1,9. 10 16 1979 Amaltejina 16 XVI Metis S/1979 J 3 0,001 0,021 0,30 44 9,6. 10 16 1980 Amaltejina 17 XVII Kaliroja S/1999 J 1 0,283 147,1 758,8 9 8,7. 10 14 2000 Pasifajina 18 XVIII Temisto S/2000 J 1= S/1975 J 1 0,242 43,08 130,0 9 6,9. 10 14 1975/2000 ni v skupini 19 XIX Megaklita S/2000 J 8 0,421 152,8 752,8 6 2,1. 10 14 2001 Pasifajina 20 XX Tajgeta S/2000 J 9 0,252 165,2 732,2 5 1,6. 10 14 2001 Karmina 21 XXI Haldena S/2000 J 10 0,251 165,2 723,8 4 7,5. 10 13 2001 Karmina 22 XXII Harpalika S/2000 J 5 0,226 148,6 623,3 4 1,2. 10 14 2001 Anankina 23 XXIII Kalika S/2000 J 2 0,245 165,2 743,0 5 1,9. 10 14 2001 Karmina 24 XXIV Jokasta S/2000 J 3 0,216 149,4 631,5 5 1,9. 10 14 2001 Anankina 25 XXV Erinoma S/2000 J 4 0,266 164,9 728,3 3 4,5. 10 13 2001 Karmina 26 XXVI Isonja S/2000 J 6 0,246 165,2 725,5 4 7,5. 10 13 2001 Karmina 27 XXVII Praksidika S/2000 J 7 0,230 149,0 625,30 7 4,3 10 14 2001 Anankina 28 XXVIII Avtonoja S/2001 J 1 0,334 152,9 762,7 4 9,0 10 13 2001 Pasifajina 29 XXIX Tiona S/2001 J 2 0,229 148,5 627,3 4 9,0 10 13 2001 Anankina 30 XXX Hermipa S/2001 J 3 0,210 150,7 633,9 49,0 10 13 2002 Anankina 31 XXXI Aitna S/2001 J 11 0,264 165,1 730,2 3 4,5 10 13 2002 Karmina 32 XXXII Evridoma S/2001 J 4 0,276 150,3 717,3 3 4,5 10 13 2002 Pasifajina 33 XXXIII Evanta S/2001 J 7 0,232 148,9 620,6 3 4,5 10 13 2002 Anankina 34 XXXIV Evporija S/2001 J 10 0,144 145,8 550,74 2 1,5 10 13 2002 Anankina 35 XXXV Orthozija S/2001 J 9 0,281 145,9 622,6 2 1,5 10 13 2002 Anankina 36 XXXVI Sponda S/2001 J 5 0,312 151,0 748,3 2 1,5 10 13 2002 Pasifajina 37 XXXVII Kala S/2001 J 8 0,260 165,0 729,5 2 1,5 10 13 2002 Karmina 38 XXXVIII Pasiteja S/2001 J 6 0,267 165,1 719,5 2 1,5 10 13 2002 Karmina 39 XXXIX Hegemona S/2003 J 8 0,328 155,2 739,6 3 4,5 10 13 2003 Pasifajina 40 XL Mnema S/2003 J 21 0,227 148,6 620,0 2 1,5 10 13 2003 Anankina 41 XLI Aeda S/2003 J 7 0,432 158,3 761,5 4 9,0 10 13 2003 Pasifajina 42 XLII Telksinoja S/2003 J 22 0,221 151,4 628,1 2 1,5 10 13 2004 Anankina 43 XLIII Arha S/2002 J 1 0,259 165,0 723,9 3 4,5 10 13 2002 Karmina 44 XLIV Kalihora S/2003 J 11 0,264 165,5 764,7 2 1,5 10 13 2003 Karmina 45 XLV Helika S/2003 J 6 0,156 154,8 634,8 4 9,0 10 13 2003 Anankina 46 XLVI Karpo S/2003 J 20 0,430 51,4 456,10 3 4,5. 10 13 2003 ni v skupini 47 XLVII Evkelada S/2003 J 1 0,272 165,5 746,4 49,0. 10 13 2003 Karmina 48 XLVIII Kilena S/2003 J 13 0,319 149,3 737,8 2 1,5. 10 13 2003 Pasifajina 49 XLIX Kora S/2003 J 14 0,325 145,9 779,2 2 1,5.10 13 2003 Pasifajina 50 S/2000 J 11 0,248 28,30 286,95 4 9,0.10 13 2001 Himalijina 51 S/2003 J 2 0,380 151,8 982,5 2 1,5.10 13 2003 ni v skupini 52 S/2003 J 3 0,241 143,7 583,9 2 1,5.10 13 2003 Anankina 53 S/2003 J 4 0,204 144,9 723,2 2 1,5.10 13 2003 Pasifajina 54 S/2003 J 5 0,210 165,0 759,7 4 9,0.10 13 2003 Karmina 55 S/2003 J 9 0,269 164,5 683,0 1 1,5.10 12 2003 Karmina 56 S/2003 J 10 0,214 164,1 767,0 2 1,5.10 13 2003 Karmina 57 S/2003 J 12 0,376 145,8 533,3 1 1,5.10 12 2003 ni v skupini 58 S/2003 J 15 0,110 140,8 668,4 2 1,5.10 13 2003 Anankina 59 S/2003 J 16 0,270 148,6 595,4 2 1,5.10 13 2003 Anankina 60 S/2003 J 17 0,190 163,7 690,3 2 1,5.10 13 2003 Karmina 61 S/2003 J 18 0,119 146,5 596,59 2 1,5.10 13 2003 Anankina 62 S/2003 J 19 0,334 162,9 701,3 2 1,5.10 13 2003 Karmina 63 S/2003 J 23 0,309 149,2 759,7 2 1,5.10 13 2004 Pasifajina

Delitev satelitov

Satelite Jupitra delimo na dve veliki skupini po načinu kroženja okoli Jupitra: Pravilni sateliti, ki jo sestavlja Amaltejina skupina notranjih satelitov in štirje Galilejevi sateliti. Ti sateliti so nastali ob nastajanju Jupitra. Nepravilni sateliti so bolj oddaljeni sateliti s tirnicami, ki imajo veliko izsrednost. To so manjši sateliti, ki jih je Jupiter pritegnil v orbiti med svojo potjo. Nepravilni sateliti se lahko gibljejo napredno ali vzvratno.

Jupitrove satellite delimo tudi po lastnostih tirnice v več skupin. V posamezno skupino prištevamo satellite, ki imajo podobne elemente tirnic. Nekaterih satelitov pa ne moremo uvrstiti v nobeno skupino.

Napredni nepravilni sateliti

Med napredne nepravilne satelite spadajo sateliti iz Himalijine skupine. To je zgoščena skupina, ki ima velike polosi v razponu za samo 1,4 Gm, nakloni osi pa se med seboj razlikujejo samo za 1,6 º (27,5 ± 0,8 º ), izsrednosti pa ležijo med 0,11 in 0,25.

Vzvratni nepravilni sateliti

Med vzvratne nepravilne satelite spadajo sateliti iz Karmine skupine, Anankine skupine in Pasifajine skupine.

Članice Karmine skupine imajo večjo polos med 22,9 in 24,1 Gm, naklon tira proti ekvatorju Jupitra med 164,9 in 165,5 °, izsrednost med 0,23 in 0,27. Samo S/2003 J 10 se zdi kot nekaj posebnega zaradi velike izsrednosti.

Članice Anankine skupine imajo veliko polos med 19,3 in 22,7 Gm, naklon tira imajo med 145,7° in 154,8°, izsrednost pa med 0,02 in 0,28. V tej skupini je osem članic po lastnostih tirnice zelo podobnih. Ostalih osem pa je bolj razpršenih, tako da nekateri smatrajo, da ne pripadajo tej skupini.

Članice Pasifajine skupine imajo veliko polos med 22,8 and 24,1 Gm, naklon tira med 144,5° in 158,3°, izsrednost pa med 0,25 in 0,43.

Med napredne nepravilne satellite spadata tudi S/2003 J 2 in S/2003 J 12, ki pa ju ne prištevamo k nobeni skupini.

[]

* Kategorija:Seznami lun