Ervin Fritz, slovenski pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec, * 27. junij 1940, Prebold.
Življenje
Rodil se je v proletarskem kraju s tekstilno industrijo – današnjem Preboldu, takrat Šempavelu, kjer je bila zaposlena njegova mati, samohranilka. Oče je bil ubit med drugo svetovno vojno, kmalu po njegovem rojstvu. Študiral in absolviral je dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Kot dramaturg je 1968/69 služboval na RTV Ljubljana, v letih med 1969 in 1976 pa v dramski redakciji iste televizije, nato je do 1979 prav tako pri Televiziji Ljubljana deloval kot prevajalec podnapisov, v letih 1979/80 pa je bil umetniški vodja v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL). Leta 1980 se je vrnil kot dramaturg in urednik otroških radijskih iger na Radiu Slovenija, kjer je služboval do leta 2003, ko se je upokojil. Živi in ustvarja v Ljubljani. Njegovo delo zajema pesmi, dramska besedila, radijske in lutkovne igre, ter prevode.
Vloga in položaj v družbi Pesnikov položaj je bil konflikten do družbe oblastnikov, do kulturnega okolja, ki mu je pripadal. V razmerju do družbe in sveta se je pozicioniral izrazito ideološko, tudi v času, ko je zveza med posameznikom in družbo, prostovoljna ali prisilna, že popuščala.
Takratno (komunistično) oblast je pri njegovem ustvarjanju motila hkratnost iluzije (zaupanje v družbeni red) in disiluzije (opažanje, da je ta red v uveljavljanju humanistične projekcije bistveno pomanjkljiv). Uporabljal je neposredni besednjak in realistično poetiko, ki sta jo razumela tako režim kot ljudstvo, zato je bila Fritzova poezija bolj »nevarna« kot pa večina sočasnega avantgardnega modernizma z zastrtim in polivalentnim jezikom. Oblast je bila zaradi njegove provokativnosti zelo nezaupljiva in mu je povzročala težave pri revijalnih objavah, zbirki Okruški sveta, ter pri uprizarjanju njegovih gledaliških iger.
Delo
Piše poezijo, pesmi za otroke, satirično dramatiko, radijske igre, songe, librete, in prevaja različna dela tujih avtorjev.
Jezik njegove poezije je enopomensko umljiv, stvarno preprost in transparenten. Pesmi so kritične, ironične in satirične, humorne, duhovite, očitno je plastično označevanje pojavov intimnega in družbenega sveta. Za mladinska dela sta značilni duhovitost in igrivost.
V njegovih delih se pojavljajo tematike kot: ljubezen, smrt, minljivost, družbene krivice, položaj slovenstva, poetološki konflikti na pesniški sceni ... Značilna je dvojnost vitalističnih in depresivnih zatemnitev. Smrt in minljivost najdemo celo v ljubezenski poeziji. Minevanje daje tej ljubezni globlji smisel in jo iz čustveno-čutne sfere poantira kot radoživost, spolno svobodnjaštvo in artificialno kvantaštvo ter prevaja v najgloblje doživljanje bivanja.
Vloga v literarnem obdobju Pesmi je začel objavljati sredi šestdesetih let 20. stoletja. Takrat se je pod administrativno površino začela pluralizacija v kulturi in estetska diferenciacija. Poezijo je bistveno določal družbeni kontekst. Dogodki iz življenja mu oblikujejo socialno čustven pogled na svet.
Poetika kaže visoko stopnjo trmastega vztrajanja pri marksistično pojmovani zgodovini, socialnem humanizmu in slovenstvu. Ta uporniška progresignativnost je konstituivni element slovenske poezije, posebnost Fritzeve pa je v tem, da te vitalistično uporne drže ne podreja postopkom zunajrealističnih jezikovnih sublimacij.
Svoje poezije ne izraža v nobeni od reprezentativnih poetik druge polovice dvajsetega stoletja, ampak uporablja tradicionalno socialnorealistično pesništvo iz prve polovice. V šestdesetih in sedemdesetih je v slovenski modernistični poeziji prevladoval kritično parodičen odnos do vprašanja o narodu. Fritz pa je ostal na liniji narodotvorne in narodoborbene poezije Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Mateja Bora, le da si je privoščil več humorja in satiričnosti. Oporo za svoj humanizem je videl v močnem literarnemu toku, v takratni Jugoslaviji imenovanem »nazorska in književna levica«. Fritz se ni strinjal s pesniškim modernizmom tistega časa. Pri tem sta mu stala ob strani Janez Menart in Matej Bor, večkrat pa ga je javno pohvalil tudi Josip Vidmar.
Vzornik Sam zase pravi, da pesnik Karel Destovnik Kajuh ni bil njegov edini vzornik, kljub temu pa se je poistovetil z njegovo življenjsko ambicijo, pisati revolucionarno poetiko, in jo poskušal nadaljevati.
Bibliografija
Zbirke pesmi
Hvalnica življenja, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1967 Dan današnji, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1972 Okruški sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978 Pesmi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1980 Minevanje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982 Dejansko stanje, podnaslov Pesmi in songi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1985 Slehernik, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1987 Črna skrinjica, Drava, Celovec, 1991 Pravzaprav pesmi, Kres, Ljubljana, 1995 Favn, podnaslov Pesmičice kosmatičice, Knjižna zadruga, Ljubljana, 1998 Tja čez, podnaslov Soneti, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2002 Pesmi: Zgodnja, zrela in pozna trgatev: jagodni izbor, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2002 Ogrlica iz rad, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005 Drugačen svet, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2008 Dolgi pohod, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010 Žitja, Modrijan, Ljubljana 2012 (ilustracije Jože Ciuha) Savinjčanke: pesmi v savinjski govorici, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2019 Drobižki, 2023 Obrazec za lažje slovo (k pesnikovi 85-letnici), 2025
Zbirke pesmi za otroke
Dimnikar je črn grof, Univerzum, Ljubljana, 1984 Svet v naprstniku, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1992 Mavrica Mavra, Mladinska Knjiga, Ljubljana, 1993 Števila, Kres, Ljubljana, 1993 Nasprotja, Kres, Ljubljana, 1993 Moj dan, Kres, Ljubljana, 1993 Barve, Kres, Ljubljana, 1994 Liki, Kres, Ljubljana, 1994 Vrane, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007
Proza za otroke
Devet zgodb in deseta desetnica, Obzorja, Maribor, 1996
Dramske igre
Farse, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1973 Mirakel o sveti Neži, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1977 Kralj Malhus, Dramska knjižnica ZKO, Celje, 1988 Lipicanija, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2000 Rdeči kotiček, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2009 Srčevje svetega Andreja, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2009 Krpanova kobila, libreto za opero, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2010 Slovenska kura: Mala briljantna komedija s petjem in nacionalno katastrofo, 2019
Radijske igre
Komisija za samomore (1984) Stoli (1984) Kralj Malhus (1986) Karantena (1988) Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi (1990) Zmaj v Postojnski jami (1990) Mirakel o sveti Neži (1991) Krompir ali Kregarca in ljudska oblast (1993)
Radijske igre za otroke
Zajček Peter (1985) Sin polka (1986) Grofič prašič (1991) Gorski škrat (1991) Črna baba in povodni mož (1991) Modra Barbica (1992) Legenda o Jezusu in svetem Petru (1992) Papagaj kralja Matjaža (1994) Sreča in nesreča: igrice (Pesje; Sreča in nesreča; Gozdni mož; Pavliha ali Človek, ne jezi se; Čudežna kura; Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi; Krpanova kobila) (ilustracije: Marjan Manček), Knjižna zadruga, Ljubljana, 2010
Prevodi
Bertolt Brecht: Pesmi (Založba Drava, 1991,) Bertolt Brecht: Opera za tri groše (Založba MK, 1993) Wilhelm Busch: Max und Moritz - Jošt in Jaka (Kres, 1991) Bertold Brecht: Življenje Galilea (dramska igra, uprizorjena v MGL leta 1998, ni pa izšla v knjižni obliki)
Ostala dela
TV igra Komisija za samomore (1969) soavtor TV muzikala Soseda (1969)
Antologije
Velika radost: vse zbirke, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2017 Vzhičeno: lirika: trgatev 1960-2020: jagodni izbor, 2021 Ogrlica iz rad: izbrane pesmi (Založba MK, 2005, glej spremno besedo Petera Kolška: Rad živim, str. 261-303) Odgovornost poezije (eseji, članki, polemike, intervjuji in epigrami iz avtorjevega več kot petdesetletnega ustvarjanja; Knjižna zadruga, 2014)
Nagrade
1979 Nagrada Prešernovega sklada 1993 Savinova nagrada s plaketo 1995 Ježkova nagrada 2006 Veronikina nagrada za izbrane pesmi iz zbirke Ogrlica iz rad 2008 nagrada Večernica za zbirko pesmi Vrane 2019 Zlatnik poezije
Viri in literatura
Jože Pogačnik: Pesništvo Ervina Fritza (esej, Sodobnost 1989, št. 10, str. 959-978, ponatis eseja v antologijski zbirki Radoživost, Ljubljana 1989) Ivo Svetina: Pesnik smrti, rapsod življenja ( časopis Delo, december 1978, Ljubljana) Peter Kolšek: Rad živim – deset zbirk (spremna beseda h Kondorjevi knjigi Ervina Fritza: Ogrlica iz rad (izbrane pesmi), Založba MK 2005)
Glej tudi
Seznam slovenskih pesnikov Seznam slovenskih pisateljev Seznam slovenskih dramatikov Avantgarda Modernizem
Sklici
Zunanje povezave
FRITZ, Ervin. obrazislovenskihpokrajin.si Ervin Fritz. SiGledal.org RIMA 242: ERVIN FRITZ - 1. del (sobota, 12. 5. 07, ob 19.50) . old.radiostudent.si JOŠT IN JAKA. 2.arnes.si (web.archive.org) Ervin Fritz. drustvo-dsp.si Večernica Ervinu Fritzu za pesniško zbirko Vrane. siol.net (web.archive.org) Veselo nizanje vrstic. pogledi.si
Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski dramaturgi Kategorija:Slovenski dramatiki Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Prejemniki večernice Kategorija:Veronikini nagrajenci Kategorija:Ježkovi nagrajenci * Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada