Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Argos je 6 km dlje proti jugu, Korint pa 48 km proti severu. Z vrha hriba, na katerem stoji palača, sta vidna Argoški in Saronski zaliv.
Mikenska akropola, ki z višine nadzira okoliška območja in ravnico, je bila zgrajena na točki, s katere je bil pogled na vse glavne povezovalne poti, ki vodijo po Peloponezu in proti celinski Grčiji. Mogočna utrdba je bila dom kraljeve rodbine in ljudstva Atridov.
V drugem tisočletju pr. n. št. so bile Mikene eno glavnih središč grške civilizacije, vojaška utrdba, s katere so vladali velikemu delu južne Grčije. Obdobje grške zgodovine od okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1100 pr. n. št. je mikenska doba ali obdobje mikenske civilizacije.
Grčija se je v primerjavi z vzhodnim delom Sredozemlja začela razvijati precej pozno. Pozneje kot druge kulture so razvili naprednejše tehnike v kmetijstvu in pri obdelavi kovin, poleg tega pa je bila tudi družba slabše razvita. Okoli leta 2000 pr. n. št. so s severa čez Trakijo in Makedonijo začela vdirati v Grčijo indoevropska ljudstva. Počasi so se stapljala s starim predindoevropskim prebivalstvom. Z mešanjem staroselcev in prišlekov sta se razvila pragrški jezik in narod, ki ga je pesnik Homer v svojih delih imenoval Ahajci.
Mikenska kultura se je razvijala v senci kretske in egipčanske kulture, ki sta bili razvitejši in starejši. Okoli leta 1600 pr. n. št. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi so bile po velikosti in gospodarski moči največje ravno Mikene. Vrhunec je bil po letu 1450 pr. n. št., ko so vojaško usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno trgovino. Veliko so trgovali s Sicilijo, južno Italijo, Rodosom, Ciprom, Malo Azijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje kolonije in se tako še tesneje povezali z državami tistega časa.
Okoli leta 1150 pr. n. št. so s severa vdrli Dorci in opustošili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slabše razvita, se je z njihovim prihodom v Grčijo začelo obdobje grškega temnega veka.
Ime
thumb|left|250px|Grobni krog A v Mikenah Čeprav so trdnjavo zgradili Grki, ime Mukanai naj ne bi bilo grško, ampak eno od mnogih predgrških krajevnih imen priseljenih Grkov. .. Although Chadwick states that the name "Mycenae" is derived from a previously unknown language(s) spoken in Greece, he admits that his supposition of a Greek language outside of Greece is "a hypothesis for which there is no evidence."
Legenda pravi, da je ime povezano z grško besedo micēs (μύκης, "goba"). Tako Pavzanias pripisuje ime legendarnemu ustanovitelju Perzeju, ki je dejal, da so ga poimenovali po pokrovčku (micēs) v tulcu meča ali po gobi, ki jo je nabral na kraju samem. Pausanias. Description of Greece, 2.16.3
Prva pisna oblika imena je Mikēnē (Μυκήνη) v Homerju. Rekonstruirano ime kraja v mikenski grščini je Mukānai in ima obliko množine kot Atānai. Sprememba ā na ē v novejših različicah imena je posledica znane spremembe zvoka v poznejši atiško-jonski.
Zgodovina
Neolitik do srednje bronaste dobe Mikenska akropola je bila stalno naseljena od zgodnjega neolitika (ZN) do zgodnjega heladskega (ZH) in srednjega heladskega (SH) obdobja; zgodnjeneolitska mavrična posoda predstavlja najzgodnejše keramične dokaze, ki so bili do zdaj odkriti. Lončenina zajema celotno obdobje ZHI do ZHIII in je bila odkrita leta 1877 in 1878, ko jo je našel Stamatakis na nizki globini v šestem grobu v grobnem krogu A; nadalje je bilo gradivo ZH in SH najdeno pod zidom in tlemi palače, na vrhu Akropole in zunaj Levjih vrat na območju antičnega grobišča. V naselju ZH in SH je bil v bližini odkrit vodnjak s sladko vodo na vrhu hriba Kalkani jugozahodno od akropole. Prve pokopne jame ali kamniti zaboji so nedvoumno iz obdobja SH (okoli 1800–1700 pr. n. št.) na zahodnem pobočju akropole, ki je vsaj delno zaprt z zgodnejšim zidom. .
Pozna bronasta doba
Med bronasto dobo je bil vzorec poselitve v Mikenah utrjen hrib, obdan z zaselki in posestvi, v nasprotju z gosto naselitvijo na obali (glej Argos). Ker so bile Mikene prestolnica vladajoče države ali prevladujoče nad velikim delom vzhodnega sredozemskega sveta, so morali vladarji imeti svoje oporišče v tej manj poseljeni in bolj oddaljeni regiji za svojo obrambo. Nekaj dokumentov na kraju samem je mogoče datirati (npr. egipčanski skarabej). Ker pa dendrokronologija na tukajšnjih ostankih še ni bila narejena, so našteti dogodki verjetno iz časa po heladskem obdobju materialne kulture.
Pozno heladsko obdobje I (PHI) Zunaj delnega obzidja, grobni krog B, za krožnim obzidjem je bilo deset kamnitih grobov v srednjeheladskem slogu in več jaškastih grobov, precej globljih, v katerih je bil kamnit grob. Bogatejši grobni pridatki so morda označevali kraljevski pokop. Kup (gomila) na vrhu vsebuje razbito lončenino in kosti obrokov hrane, kar potrjuje, da ni bilo navadno slovo. . Gomile so označevale stele.
Stene komore okroglega groba A vsebujejo še šest jaškastih grobov z devetimi ženskimi, osmimi moškimi in dvema mladoletnima pokopoma. Grobni pridatki so bili dragocenejši kot v krogu B. Tu so bili vgravirani meči z intarzijami in bodala z ročaji, puščice, kar nakazuje, da so bili tukaj pokopani bojevniki poglavarji in njihove družine. Nekateri umetniški predmeti iz teh grobov so srebrni riton, Agamemnonova maska, Nestorjev pokal in orožje, ki je votivno in praktično.
Morda so najpomembnejše najdbe maske za obraz, prekrite z zlatom, ki so jih našli v krogu A. Skupaj so našli pet mask, ki stilizirano prikazujejo obraz pokojnika. Osnovni model posmrtne maske je bil najden v enem od poznejših grobov kroga B.
Pozno heladsko obdobje II (PHII) Alan Wace je razdelil devet tolosov – grobnic v Mikenah v tri skupine po tri, ki temeljijo na arhitekturi. Najzgodnejša, Kiklopska grobnica, Epano Furnos in grobnica Ajgista so datirane v PHIIA.
Pokop v tolosih je videti kot zamenjava pokopa v jaškastih grobovih. Skrb za ohranitev jaškastih grobov priča, da so bili del kraljeve dediščine, grobovi prednikov junakov. Ker so bili vidnejši, so bili vsi oropani v antiki ali pozneje.
Pozno heladsko obdobje III (PHIII) Kot je bilo običajno za 1350 pred našim štetjem, so utrdbe na akropoli in drugih okoliških gričih v kiklopskem slogu, saj so bili bloki iz kamna, ki so ga uporabljali, tako veliki, da so mislili, da so delo gigantov (Kiklopov). Znotraj teh zidov, ki jih je še vedno mogoče videti, so bile zgrajene monumentalne palače. Zadnja palača, ostanki katere so zdaj vidni na akropoli v Mikenah, spadajo na začetek PHIIIA: 2. Prejšnje palače so bile odstranjene ali nove zgrajene čez stare.
Konstrukcija palače v tistem času je bila podobne arhitekture po vsej južni Grčiji. Vse imajo izrazit megaron ali prestolno sobo z dvignjenim osrednjim delom (ognjiščem) pod odprtino v strehi, ki je bila podprta s štirimi stebri v kvadratu okoli ognjišča. Prestol je imel prostor proti središču stene na strani ognjišča, kar je vladarju omogočalo neoviran pogled proti vhodu. Freske so krasile ometane stene in tla.
thumb|right|200px|Tolos (grobna gomila) zunaj obzidja citadele: Atrejeva zakladnica thumb|right|200px|Grobnica Klitajmnestre
Soba je bila dostopna z dvorišča s portikom. Veliko stopnišče je vodilo od terase spodaj na dvorišče na akropoli.
Tempelj je bil zgrajen znotraj trdnjave, skarabej kraljice Tije iz Egipta, ki je bila poročena z Amenhotepom III., je imel prostor v dvorani idolov poleg vsaj enega kipa tipa PHIIIA: 2 ali B: 1. Povezavo Amenhotepa III. z m-w-k-i-n-u, * Mukano, potrjujeta napisa na Kom Hetanu – vendar za Amenhotepovo vladavino mislijo, da je usklajena s PHIIIA: 1. Verjetno je Amenhotepov glasnik predstavil skarabeja prejšnji generaciji, ki je našla sredstva za obnovo trdnjave kot kiklopske in so prenesli skarabeja vanjo.
Waceova druga skupina tolosov je datirana med PHIIA in PHIIIB: Kato Furnos, Panagia tolos in Levja grobnica. Zadnja skupina, skupina III: Atrejeva zakladnica, grobnica Klitajmnestre in grobnica Genii, so datirane PHIIIB z ostanki pod pragom Atrejeve zakladnice, največje od devetih grobnic. Tako kot Minijeva zakladnica pri Orhomnu je bila grobnica izropana in kot nagrobni spomenik pozabljena. Struktura ima tradicionalno ime "zakladnica".
Faze lončenine, na katerih temelji sorazmerna shema datiranja (ZH, SH, PH itd.), ne omogočajo zelo natančne datacije, celo povečujejo za nekaj obstoječih datumov C-14 zaradi mogočega odstopanja. Zaporedje nadaljnje gradnje Miken je približno tako: v sredini PHIIIB, okoli 1250 pred našim štetjem, je bila kiklopska stena razširjena na zahodnem pobočju in je vključevala grobni krog A. ; ; Glavni vhod skozi okrogel zid je velik z najpomembnejšo značilnostjo Miken, to so Levja vrata, skozi katera je vodila stopničasta rampa mimo kroga A in do palače. Levja vrata so bila zgrajena v obliki "razbremenilnega trikotnika", da bi bila podprta teža kamnov. Vrata brez okrasa so bila zgrajena skozi severni zid.
Ena redkih skupin izkopanih hiš v mestu zunaj obzidja leži onkraj grobnega kroga B in pripada istemu obdobju. Hiša ščitov, hiša trgovca z oljem, hiša sfing in zahodna hiša bi lahko bile trgovine in delavnice.
Dejstva in številke o trdnjavi
dolžina kroga: 1105 m ohranjena višina: do 12,5 m širina: 7,5–17 m najmanjši kamen: 145,215 m³ ali 14,420 povprečno velik kamen (10 ton) čas, da moški premakne 1 blok: 2125 dni čas, da moški premaknejo vse bloke: 110,52 leta čas, da se premakne 1 blok s pomočjo volov: 0,125 dneva čas, da se premaknejo vsi bloki s pomočjo volov: 9,9 leta Podatki temeljijo na 8-urnem delovniku.
Največji kamni, vključno s prekladami in vratnimi podboji, so tehtali več kot 20 ton; nekateri bi lahko bili težki skoraj 100 ton. .
Proti koncu PHIIIB je bila trdnjava drugič razširjena. Stena je bila razširjena na severovzhod s prebojem vrat in tudi skrivnim prehodom skozi in pod steno od kamnite konzole, ki vodi navzdol po 99 stopnicah, izklesanih v cisterno 15 m pod površjem. Napaja se skozi predor iz višjega in bolj oddaljenega izvira.
Že v PHIIIA: 1 je Egipt vedel za *Mukano, prestolnico na ravni Teb in Knososa. Med PHIIIB so Mikene verjetno imele politični, vojaški in gospodarski vpliv na Kreti, v Pilosu v zahodnem Peloponezu, Atenah in Tebah. Helenska naselja so že nastajala na obali Anatolije. Srečanje s hetitskim imperijem in njihovo odvisnostjo nad takrat strateško Trojo je bilo pričakovano. Močna Pelopidska dinastija je vladala številnim grškim državicam, ena veja je bila Atrejeva dinastija v Mikenah.
Upad
Leta 1200 pred našim štetjem se je moč Miken začela manjšati; v 12. stoletju pred našim štetjem mikenske prevlade ni bilo več. Morebitno uničenje Miken je bilo del splošnega bronastodobnega upadanja na grški celini in drugod. V kratkem času, okoli 1200 pred našim štetjem, so zgoreli vsi palačni kompleksi južne Grčije, vključno s tistimi v Mikenah. To učenjaki običajno pripisujejo vpadu dorskih Grkov s severa, čeprav mnogi zgodovinarji o tem dvomijo. Razseljeno prebivalstvo je pobegnilo v nekdanje kolonije v Anatoliji in drugam, kjer so govorili jonsko narečje. Emily Vermeule meni, da je bila prekinitev trgovskih omrežij ob koncu 13. stoletja pred našim štetjem katastrofa za Grčijo. Prišla so skrivnostna "ljudstva z morja", ki so povzročila kaos v Egejskem morju .. V egiptovskih zapisih piše, da so "ljudstva z morja" uničila hetitsko cesarstvo in so nato napadli 19. in 20. dinastijo Egipta (okoli 1300–1164). To je lahko povezano z uničenjem mikenskih središč (zapisi iz Pilosa omenjajo napad z morja). Kljub temu so na koncu obdobja PHIIIB Mikenci izvedli pohod nad Trojo, kar je pomenilo, da je bilo morje varno brez navedbe uničenja egejskih otokov.