Jože Dežman, slovenski arhivar, filozof, muzealec, politik, publicist in zgodovinar, * 26. september 1955, Lesce.

Dežman se ukvarja predvsem z zgodovino druge svetovne vojne na Slovenskem in z njo povezanih žrtev. Med drugim je bil več let direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Arhiva Republike Slovenije, enaindvajset let je vodil tudi Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč.

Je avtor več člankov, monografij in razstav, med drugim je tudi urednikoval glasilo Zveze združenj borcev za vrednote NOB. V mladosti je bil član organov Zveze socialistične mladine Slovenije in kasneje stranke LDS.

Zgodovinarsko delo Diplomiral je leta 1997 iz filozofije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v Gorenjskem muzeju v Kranju, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v Arhivu Republike Slovenije.

V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še antropologiji, muzeologiji in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine druge svetovne vojne, kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine.

Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto politično obarvanih prispevkov v strokovnem in dnevnem časopisju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge. V letih 1993−2000 je urejal revijo Borec, v letih 1999−2001 revijo GG,Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga. glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

Med leti 2005–2010 in 2021–2023 je vodil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Leta 2021 je v okviru muzeja prevzel tudi koordinacijo projekta priprave jugoslovanske razstave v Auschwitzu. Vodil je več projektov, med njimi Enotni v zmagi – demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, Fašizem in Slovenci – izbrane podobe, v okviru razstave Slovenci v XX. stoletju je pripravil sobo Slovenija 1945–1960. V obdobju med 2005 in 2026 je vodil Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč. Med letoma 2012 in 2013 je bil direktor Arhiva Republike Slovenije, v okviru katerega je vodil mednarodni projekt Vroče sledi hladne vojne. Leta 2014 je z diseratcijo Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Po imenovanju ministra za kulturo Vaska Simonitija je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«. Po ponovni ustanovitvi muzeja v času ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc je bil Dežman julija 2026 imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.

Dežman je temeljne značilnosti zločinov po drugi svetovni vojni opisal tako:Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z Evropo so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v Ukrajini. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini komunizma in nacionalsocializma.

Politika Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, član IO Liberalne demokracije Slovenije (LDS), podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196; Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41; Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32

Zasebno Je poročen in oče treh sinov. Njegov stric je bil narodni heroj, general Anton Dežman - Tonček, udeleženec bitke pri Dražgošah in po koncu vojne poveljnik gorenjske Udbe.

Bibliografija

Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin (katalog, Celje, 1990) Bohinjski zbornik Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945) Diskusija Mariji: Brezjanski romarji, 1999 Marija Pomagaj na Brezjah, 2000 Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši (Mohorjeva, Celovec, 2004) S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe, 2005 Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta) Slovenija 1945-1960 (katalog razstave), 2007 Fašizem in Slovenci : izbrane podobe, 2009 Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008, 2009/10 Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija (soavtor Pavel Jamnik), 2017 Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna, 2013 Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic, 2014 Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja, 2015 SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi, 2016 Komunistični strah v gatah: Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini, 2025

Glej tudi seznam slovenskih zgodovinarjev

Viri

Zunanje povezave Blog

Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Dežman, Jože Kategorija:Slovenski filozofi Kategorija:Slovenski muzealci Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani Kategorija:Slovenski arhivisti Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije