Univerza v Cambridgeu (angleško University of Cambridge, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je javna kolegialna raziskovalna univerza v Cambridgeu, Angliji, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in tretjo najstarejšo neprekinjeno delujočo univerzo na svetu. Ustanovila jo je skupina učenjakov, ki je morala zaradi spora z domačini zapustiti Oxford.A Brief History. University of Cambridge. Pridobljeno 23.5.2009. Okrajšava Univerze v Cambridgeu je Cantab., ki se doda pri nazivu, npr. John Smith, BA Hons (Cantab.) pomeni, da je John Smith diplomiral na Univerzi v Cambridgeu.
Danes velja za eno najuglednejših univerz na svetu. Redno se uvršča med pet najboljših univerz na svetu po šanghajski lestvici,Top 500 World Universities. Academic Ranking of World Universities 2007. Pridobljeno 23.5.2009. po Quacquarelli Symonds svetovni lestvici pa je bila leta 2010 celo na prvem mestu. Univerza upravlja osem kulturnih in znanstvenih muzejev, vključno z Fitzwilliamovim muzejem in Univerzitetnim botaničnim vrtom. Cambridgeovih 116 knjižnic hrani skupno približno 16 milijonov knjig, od tega jih je približno devet milijonov v Univerzitetni knjižnici Cambridge, knjižnici z obveznim izvodom vsake objavljene knjige in eni izmed največjih akademskih knjižnic na svetu. Alumni, akademiki in podružnice Cambridgea so skupno prejeli 121 Nobelovih nagrad. Med znamenitimi alumni univerze je 194 dobitnikov olimpijskih medalj"All Known Cambridge Olympians ". Hawks Club. Retrieved 17 May 2019. in več zgodovinsko ikoničnih in preobrazbenih posameznikov na svojih področjih, med njimi Francis Bacon, Lord Byron, Oliver Cromwell, Charles Darwin, Stephen Hawking, John Maynard Keynes, John Milton, Vladimir Nabokov, Jawaharlal Nehru, Isaac Newton, Sylvia Plath, Bertrand Russell, Alan Turing, Ludwig Wittgenstein in drugi.
Zgodovina Ustanovitev Pred ustanovitvijo Univerze v Cambridgeu leta 1209 sta si Cambridge in okolica že pridobila znanstveni in cerkveni sloves predvsem zaradi intelektualnega slovesa in akademskih prispevkov menihov iz bližnje škofovske cerkve v Elyju. Ustanovitev Univerze v Cambridgeu pa je bila v veliki meri navdihnjena z incidentom na Univerzi v Oxfordu, med katerim so mestne oblasti obesile tri oxfordske učenjake, ki so bili sodniki zaradi smrti lokalne ženske iz okolice Oxforda, ne da bi prej posvetovanje s cerkvenimi oblastmi, ki bi bile tradicionalno nagnjene k odpuščanju učenjakov v takih primerih. Toda v tem času so bile mestne oblasti Oxforda v sporu s kraljem Ivanom. Učenci Univerze v Oxfordu so se bali še večjega nasilja meščanov v Oxfordu in začeli zapuščati Oxford v bolj gostoljubnih mestih, vključno s Parizom, Readingom in Cambridgeom. Nazadnje se je v Cambridgeu naselilo dovolj učenjakov, da so skupaj s številnimi učenjaki, ki so že bili tam, oblikovali jedro za ustanovitev nove univerze.
Do leta 1225 je bil imenovan rektor univerze, pisma, ki jih je leta 1231 izdal kralj Henrik III. Angleški, pa so določala, da se najemnine v Cambridgeu določajo secundum consuetudinem universitatis, v skladu z običaji univerze, in ustanovila svet dveh magistrov in dveh meščanov za določitev teh. Pismo papeža Gregorja IX. kanclerju in združenju učenjakov dve leti pozneje je novi univerzi podelilo ius non trahi extra oziroma pravico, da ne bo črpana za tri leta, kar pomeni, da njenih članov ni bilo mogoče poklicati na sodišče zunaj škofije Ely.
Potem ko je bil Cambridge v pismu papeža Nikolaja IV. leta 1290 opisan kot studium generale in kot tak potrjen s papeško bulo iz leta 1318 papeža Janeza XXII. je postalo običajno, da raziskovalci iz drugih evropskih srednjeveških univerz obiščejo Cambridge, da bi študirati ali vodili tečaje.
Ustanovitev kolidžev
Kolidži na Univerzi v Cambridgeu so bili prvotno naključna značilnost univerze; noben kolidž na Univerzi v Cambridgeu ni tako star kot univerza sama. Kolidži v okviru univerze so bili sprva obdarjeni s štipendijami znanstvenikov. Obstajale so tudi ustanove brez dotacij, imenovane hostli, ki so jih skozi stoletja postopoma absorbirali kolidži in pustili nekaj sledi, vključno z poimenovanjem Garret Hostel Lane in Garret Hostel Bridge, ulice in mostu v Cambridgeu.
Prvi kolidž Univerze v Cambridgeu, Peterhouse, je leta 1284 ustanovil Hugh de Balsham, škof Elyja. V 14. in 15. stoletju je bilo ustanovljenih več dodatnih kolidžev, šole pa so se ustanavljale tudi v sodobnem času, čeprav je bila med ustanovitvijo Sidneyja Sussexa leta 1596 in ustanovitvijo Downinga leta 1800 204-letna vrzel. Robinson, ki je bil zgrajen v poznih 1970-ih. Nazadnje, marca 2010, je Homerton College dosegel status polne univerzitetne fakultete, s čimer je tehnično gledano najnovejši polni kolidž na univerzi.
V srednjem veku so ustanovili številne kolidže, da so lahko njihovi člani molili za duše ustanoviteljev. Pogosto so bili povezani s kapelami ali opatijami. Vendar pa se je fokus kolidžev začel spreminjati leta 1536 z razpustitvijo samostanov in ukazom Henrika VIII., naj univerza razpusti kanonsko pravo, ki je urejalo fakulteto univerze in preneha poučevati sholastično filozofijo. V odgovor so kolidži spremenili svoje učne načrte s kanonskega prava na klasiko, Sveto pismo in matematiko.
Skoraj stoletje kasneje se je univerza znašla v središču protestantskega razkola. Številni plemiči, intelektualci in navadni prebivalci so videli Anglikansko cerkev kot preveč podobno katoliški cerkvi in menili, da jo krona izrablja za uzurpiranje zakonitih pristojnosti grofij. Vzhodna Anglija je postala središče tega, kar je nazadnje postalo puritansko gibanje. V Cambridgeu je bilo puritansko gibanje še posebej močno v Emmanuelu, St Catharine Hallu, Sidneyju Sussexu in Christ'su. Ti kolidži so proizvedli veliko nekonformističnih diplomantov, ki so s svojim družbenim položajem ali pridiganjem močno vplivali na približno 20.000 puritancev, ki so nazadnje zapustili Anglijo v Novi Angliji in zlasti v kolonijo Massachusetts Bay v desetletju velike migracije v 1630-ih ter se naselili v koloniji Virginia in drugih novonastalih ameriških kolonijah.
Matematika in matematična fizika Univerza se je hitro uveljavila kot vodilna v svetu na področju študija matematike. Univerzitetni izpit iz matematike, znan kot Mathematical Tripos, je bil sprva obvezen za vse dodiplomske študente, ki so študirali za diplomo Bachelor of Arts, najpogostejšo diplomo, ki je bila prvič ponujena na Cambridgeu. Od časa Isaaca Newtona v poznem 17. stoletju do sredine 19. stoletja je univerza ohranila še posebej močan poudarek na uporabni matematiki in še posebej na matematični fiziki. Študenti, ki so prejeli odliko prvega razreda po opravljenem izpitu Tripos iz matematike, se imenujejo wranglers, najboljši študent med njimi pa je znan kot Senior Wrangler, položaj, ki je bil opisan kot »največji intelektualni dosežek, ki ga je mogoče doseči v Britaniji«.
Cambridge Mathematical Tripos je zelo konkurenčen in je pomagal ustvariti nekatera najbolj znana imena britanske znanosti, med njimi James Clerk Maxwell, William Thomson in John William Strutt Rayleigh. Vendar nekateri znani študenti, kot je G. H. Hardy, niso marali sistema Tripos, saj so menili, da postajajo študenti preveč osredotočeni na zbiranje visokih izpitnih ocen na račun samega predmeta.
Čista matematika na Univerzi v Cambridgeu je v 19. stoletju dosegla velike stvari, čeprav je v veliki meri zamudila pomemben razvoj v francoski in nemški matematiki. Do začetka 20. stoletja pa so čiste matematične raziskave v Cambridgeu dosegle najvišji mednarodni standard, predvsem po zaslugi G. H. Hardyja in njegovih sodelavcev J. E. Littlewooda in Srinivase Ramanujana. W. V. D. Hodge in drugi so v 1930-ih pomagali Cambridgeu vzpostaviti vodilno mesto na področju geometrije.
Moderno obdobje
Zakon o univerzi v Cambridgeu iz leta 1856 je formaliziral organizacijsko strukturo univerze in uvedel študij številnih novih predmetov, med njimi teologija, zgodovina in sodobni jeziki. Vire, potrebne za nove tečaje v umetnosti, arhitekturi in arheologiji, je podaril vikont Fitzwilliam s Trinity Collegea, ki je leta 1816 tudi ustanovil Fitzwilliamov muzej. Leta 1847 je bil princ Albert izvoljen za rektorja univerze v tesnem boju z grofom Powisom. Kot kancler je Albert reformiral univerzitetne učne načrte, ki so presegali prvotno osredotočenost na matematiko in klasiko, dodal pa jim je sodobno zgodovino in naravoslovje. Med letoma 1896 in 1902 je Downing College prodal del svojega zemljišča, da bi omogočil gradnjo Downing Site, univerzitetne skupine znanstvenih laboratorijev za študij anatomije, genetike in znanosti o Zemlji. V tem obdobju so zgradili New Museums Site, vključno z laboratorijem Cavendish, ki se je medtem preselil v West Cambridge, in drugimi oddelki za kemijo in medicino.
Univerza v Cambridgeu je začela podeljevati doktorske diplome v prvi tretjini 20. stoletja; prvi Cambridge doktorat iz matematike je bil podeljen leta 1924.John Aldrich – "The Maths PhD in the UK: Notes on its History – Economics"
Univerza je znatno prispevala k zavezniškim silam v prvi svetovni vojni s 13.878 člani univerze, ki so služili, 2470 pa jih je bilo med vojno ubitih v akciji. Poučevanje in honorarji so se med prvo svetovno vojno skoraj ustavili, sledile pa so hude finančne težave. Posledično je univerza leta 1919 prejela svojo prvo sistematično državno podporo, leta 1920 pa je bila imenovana kraljeva komisija, ki je priporočila, naj univerza (ne pa njeni kolidži) začne prejemati letno štipendijo. Po drugi svetovni vojni je univerza doživela hitro širitev prijav in vpisov, deloma zaradi uspeha in priljubljenosti, ki so jo pridobili številni znanstveniki s Cambridgea. Vendar to ni šlo brez polemik. Na primer, raziskovalci iz Cambridgea so bili leta 2023 obtoženi pomoči pri razvoju oborožitvenih sistemov za Iran.
Parlamentarno zastopstvo Univerza v Cambridgeu je bila ena od samo dveh univerz, ki sta imeli poslanske sedeže v angleškem parlamentu, kasneje pa je bila ena od 19 univerz, zastopanih v parlamentu Združenega kraljestva. Volilno okrožje je bilo ustanovljeno s kraljevo listino iz leta 1603 in je vrnilo dva člana parlamenta do leta 1950, ko je bilo ukinjeno z zakonom o predstavništvu ljudstva iz leta 1948. Volilno okrožje ni bilo geografsko območje; bolje rečeno, njegovo volilno telo so sestavljali univerzitetni diplomanti. Pred letom 1918 je bila franšiza omejena na moške diplomante z doktoratom ali magisterijem.
Mesto in obleka Odnos med univerzo in mestom Cambridge je bil včasih nemiren. Besedna zveza mesto in obleka se še naprej uporabljata za razlikovanje med prebivalci Cambridgea (mesto) in študenti Univerze v Cambridgeu (obleka), ki so v preteklosti nosili akademsko obleko. Skozi stoletja je občasno izbruhnilo divje rivalstvo med prebivalci Cambridgea in študenti. Med kmečkim uporom leta 1381 so močni spopadi privedli do napadov in plenjenja univerzitetne posesti, saj so domačini izpodbijali privilegije, ki jih je britanska vlada dodelila akademskemu osebju Univerze v Cambridgeu. Prebivalci so zažgali univerzitetno lastnino na Market Square ob znamenitem shodniškem vzkliku Proč z učenjem uradnikov, proč z njim!. Po teh dogodkih je kancler Univerze v Cambridgeu dobil posebna pooblastila, ki so mu omogočala pregon kriminalcev in ponovno vzpostavitev reda v mestu. Sledili so poskusi sprave med prebivalci mesta in študenti; v 16. stoletju so bili podpisani sporazumi za izboljšanje kakovosti ulic in študentskih nastanitev po mestu. Vendar so temu sledili novi spopadi, ko je kuga leta 1630 dosegla Cambridge in fakultete niso hotele pomagati obolelim z zaklepanjem svojih mest.