250px|thumb|Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) W. Ph. Lehmann (1986), A Gothic etymological dictionary, str. 163-164. ali *GutanizLehmann (1986), str. 163-164; W. Braune in F. Heidermanns, Gotische Grammatik. Mit Lesestücken und Wörterverzeichnis, dopoljnjena izdaja 2004, str. 3., staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι [Góthoi]) so bili vzhodnogermansko ljudstvo. Delili so se na Vizigote (Zahodni Goti) in Ostrogote (Vzhodni Goti). Igrali so pomembno vlogo v padcu Rimskega cesarstva in nastajanju srednjeveške Evrope.
Pomemben vir podatkov o Gotih je Getica (De origine actibusque Getarum - Poreklo in dejanja Gotov), delno izmišljeno delo rimskega zgodovinarja Jordana iz 6. stoletja. Getica opisuje njihovo selitev iz južne Scandze (Skandinavije) v Gothiscandzo, verjetno na ozemlje ob spodnji Visli v sedanji Pomeraniji, in od tam na obalo Črnega morja. Arheolške najdbe iz pomeranske wielbarške kulture in černjakovske kulture severovzhodno od spodnje Donave potrjujejo, da se je nekaj takšnih selitev resnično zgodilo. V 3. stoletju so Goti ali preko spodnje Donave ali preko Črnega morja opustošili Balkan in Malo Azijo vse do Cipra in oplenili Atene, Bizanc in Šparto.E. Gibbon (1930), The Decline and Fall of the Roman Empire, Plain Label Books, ISBN 978-1-60303-405-0. Do 4. stoletja so osvojili Dakijo in se razdelili na najmanj dve skupini: Tervinge, katerim je vladala dinastija Balti in Grevtunge, katerim je vladala dinastija Amali. Skupini je ločevala reka Dnester. Goti so obvladovali ogromno ozemlje, ki se je raztezalo od Donave do Volge in od Črnega morja do Baltika. Svoj višek so dosegli pod kraljema Ermanarikom in Atanarikom.C. Waldman, C. Mason (2006), Encyclopedia of European peoples, 1. del, Infobase Publishing, str. 575, ISBN 978-0-8160-4964-6. Ostrogoth (people), Britannica Online Encyclopedia.
V poznem 4. stoletju so z vzhoda prišli Huni in vdrli na gotsko ozemlje. Hunom je uspelo podjarmiti mnogo Gotov in jih vključiti v svojo vojsko, skupini pod Fritigernovim vodstvom pa je uspelo pobegniti preko Donave in v bitki pri Odrinu prepričljivo premagati Rimljane. Po zmagi je gotski misijonar Vulfila, ki je sestavil gotsko abecedo, da bi v gotščino prevedel Sveto pismo, mnogo Gotov spreobrnil iz poganstva v arijansko krščanstvo. V. 4., 5.in 6. stoletju so se Goti razdelili na Vizigote, ki so postali rimski federati, in Ostrogote, ki so se pridružili Hunom.
Gotski jezik in kultura sta v srednjem veku skoraj povsem izginila, čeprav se je njun vpliv v manjši meri še vedno čutil v nekaterih zahodnoevropskih državah. Nekaj prebivalcev polotoka Krima je še v 16. stoletju govorilo gotski jezik, poznan kot krimska gotščina.W.H. Bennett (1980), An Introduction to the Gothic Language, str. 27.
Ime thumb|Götaland, južna Švedska, z otokom Gotland, ki je bil morda gotska kolonija
Goti so imeli mnogo imen, deloma morda zato, ker so vključevali več različnih etničnih skupin, deloma pa tudi zaradi takratne splošne prakse, da so isti etnični skupini dajali več različnih imen. Sodobni zgodovinarjiWolfram (1988), str. 19–35. so prepričani, da različna imena izhajajo iz istega prazgodovinskega etnonima, ki se je prvotno nanašal na enovito kulturo, ki je cvetela okoli sredine 1. tisočletja pr. n. št..
Beseda Goti izhaja iz korena Guton-,W.P. Lehmann, Winfred, H-J.J. Hewitt (1986), A Gothic Etymological Dictionary, Leiden, E.J. Brill, str. 164, ISBN90-04-08176-3. iz katerega se je razvil tudi pragermanski *Gutaniz, ki se je ohranil v imenu skandinavskega plemena Guti, s katerim še danes sami sebe imenujejo prebivalci Gotlanda na Švedskem. Drugo sodobno skandinavsko plemensko ime Gaeti, s katerim sami sebe imenujejo prebivalci Götalanda/Geatlanda, izhaja iz sorodne pragermanske besede *Gautoz (mn. *Gautaz).
Zgodovina
Poreklo
Po Jordanesovi Getiki so prvi Goti na čelu s kraljem Berigom prijadrali na južno obalo Baltika s tremi ladjamiJordanes, str. 94. iz Scandze (Skandinavije)Jordanes, str. 25. in ozemlje, kjer so pristali, po sebi imenovali Gothiscandza, se pravi Gotska Scandza. Lega Gothiscandze ni natančno določena. Jordanes pravi, da se je "ena od ladijskih posadk naselila na otoku v provinci Spesis, ki je obdan s plitvimi vodami Visle".Jordanes, str. 26. Goti so se od tam razselili vzdolž južne obale Baltika, pregnali tam naseljene Ulmeruge (Rugijce)J. Hoops, H. Beck, D. Geuenich, H. Steuer (2004), Reallexikon der germanischen Altertumskunde, 2. Izdaja, Walter de Gruyter, str. 452ff, ISBN 3-11-017733-1. in podjarmili sosednje Vandale.
Tacit za Gote in njihove sosede Rugijce in Lemovijce pravi, da so nosili okrogle ščite in kratke meče in da so se podrejali samo svoji oblasti.The Works of Tacitus, the Oxford Translation, dopolnjena izdaja, BiblioBazaar, 2008, str. 836, 0559473354.J.B. Rives (1999), On Tacitus, Germania, Oxford University Press, str. 311, ISBN 0-19-815050-4.
thumb|left|Rimsko cesarstvo pod cesarjem Hadrijanom (vladal 117–138); Goti so prikazani kot vzhodnogermansko pleme Gotoni, naseljeni na vzhodnem bregu Visle, Poljska left|thumb|
Plinij Starejši Plinij Starejši, 11, 37. govori o poročilu raziskovalca Piteja, ki je v 4. stoletju pr. n. št. potoval po severni Evropi. Pitej poroča, da so Gutoni germansko ljudstvo, naseljeno ob rečnem izlivu, širokem najmanj 6.000 stadijev (stadij = 190,5 m), ki se imenuje Mentonomon (Baltik). Morski valovi na njegovo obalo naplavljajo jantar. Zgodovinarji imajo njegovo poročilo za verodostojno, čeprav namesto imena Gutoni uporablja ime Gujoni.J.B. Rives (1999), Germania, Oxford, Oxford University Press, str. 113, ISBN 0-19-924000-0, 9780199240005.
Plinij v svoji edini drugi omembi Gutonov trdi,Plinij,13, 4. da so bili Vandali eno od petih ljudstev v Germaniji, ki so ga sestavljali Burgodioni, Varini, Harini in Gutoni. Plinij ne pove, kje so živeli, vendar je njegov opis skladen s Ptolemajevim opisom vzhodnih germanskih plemen.Ptolemaj, 10,2. Ker je na razpolago samo Plinijev opis Pitejevega poročila o Gutonih, ne pa tudi Pitejevo poročilo samo, datum 4. stoletje pr. n. št. ni potrjen, četudi verjetno ni napačen.
Najstarejša znana materialna kultura, povezana z Goti na južni obali Baltskega morja, je vielbarška kulturaThe Goths in Greater Poland, Poznan. s središčem v sedanjem Pomorjanskem na severu Poljske. Ko so priseljenci iz Skandinavije na vmesnem ozemlju med oksivsko in pševorsko kulturo začeli ustanavljati svoja naselja, je oksivsko kulturo v 1. stoletju n. št. zamenjala vielbarška kultura.A. Kokowski (1999), Archäologie der Goten, ISBN 83-907341-8-4.
Kultura na južni obali Baltika je bila že od pozne nordijske bronaste dobe in zgodnje predrimske železne dobe (približno 1300 pr. n. št. – približno 300 pr. n. št.) pod vplivom južne skandinavske kulture.Gothic Connections , Institutionen för arkeologi och antik historia, Uppsala universitet. Po letu 1300 pr. n. št. (obdobje III) je bil skandinavski vpliv na Pomorjansko in današnjo severno Poljsko tako velik, da so nekateri poznavalci kulturo v tej regiji obravnavali v okviru nordijske bronastodobne kulture.Dabrowski (1989), str. 73.
Za Gote zdaj velja prepričanje, da so Baltsko morje prepluli nekje med letoma 300 pr. n. št. in 100 n. št.. Zgodnji arheološki dokazi v tradicionalni švedski pokrajini Östergötland kažejo na splošno upadanje števila prebivalcev v tem obdobju.Oxenstierna (1945). V novejših publikacijah ta trditev ni potrjena.Kaliff (2001). Naselja v sedanji Poljski bi se lahko ujemala z uvedbo skandinavskih pogrebnih običajev, na primer kamnitih krogov in stel, ki so posebno značilne za otok Gotland in druge dele južne Švedske.
Heather in drugi strokovnjaki so do te hipoteze zelo zadržani, ker ni nobenega arheološkega dokaza za množično selitev iz Skandinavije. Heather, The Goths, str. 26.
Selitev na Črno morje Prihod germansko govorečih osvajalcev na obalo Črnega morja se na splošno opisuje kot postopno priseljevanje Gotov iz sedanje Poljske v Ukrajino. Wolfram, str. 42.
Selitve so se začele sredi 2. stoletja, ko se je vielbarška kultura pomaknila na jugovzhod proti Črnemu morju. K njej je spadal tudi njen najstarejši del z zahodnega brega Visle, ki je še vedno prakticiral skandinavske pogrebne običaje. Jewellery of the Goths, Muzarp, Poznan Goti so v Ukrajini prekrili lokalno zarubinsko kulturo in ustvarili novo černjahovsko kulturo, ki je cvetela približno od leta 200 do 400 n. št..
V prvih grških omembah se Goti imenujejo Skiti, ker je ozemlje ob Črnem morju v preteklosti pripadalo Skitom, ki niso imeli z Goti nobene zveze. Izgleda, da je imelo ime bolj geografsko kot etnološko vsebino.Kulikowski (2007), str. 19.
Po Jordanesovi Getici so Goti pod svojim 5. kraljem Filimerjem prišli v Ojum, ki je bil del Skitije,Jordanes, str. 27. in podjarmili Spale (Sarmati), osvojili Bosporsko kraljestvo in zasedli več mest na obali Euksine (Črno morje), med njimi Olbijo in Tiro. Jordanes, str. 28. Goti so se tam začeli deliti na Vizigote, katerim je vladala družina Balti, in Ostrogote, katerim je vlada družina Amali. Jordanes, str. 42. Jordanes opredeljuje Ostrogote kot "vzhodne Gote", Vizigote pa kot "zahodne Gote". Jordanes, str. 82.
Ena od teorij trdi, da so Goti med svojo selitvijo vzdrževali stike z južno Švedsko.B. Arhenius, Connections between Scandinavia and the East Roman Empire in the Migration Period, str. 119, 134.
Černjahovska naselja so se običajno gradila na odprtem terenu v rečnih dolinah. Hiše so imele kleti in nadzemske prostore in hleve za živino. Največje znano naselje, Budeşti v Moldaviji, je merilo 35 hektarjev.P. Heather, J. Matthews (1991), The Goths in the Fourth Century, Liverpool, Liverpool University Press, str. 52–54. Naselja so bila večinoma neutrjena. Černjahovska pokopališča so imela tako žarne kot skeletne grobove. V slednjih je bila glava pokojnika obrnjena proti severu. Nekatere grobove so pustili prazne. V grobove so pogosto priložili keramiko, koščene glavnike in železno orodje in skoraj nikoli orožja.P. Heather, J. Matthews (1991), The Goths in the Fourth Century, Liverpool, Liverpool University Press, str. 54–56.
Na mejah Rimskega cesarstva
right|300px|thumb|Gotski pohodi v 3. stoletju
Ko so Goti prvič dokazano vdrli v Trakijo, jih Zosim imenuje Boranoi, Gregor Čudodelec pa Boradoi.Kulikowski, str. 15. Prvi vdor v Rimsko cesarstvo, ki ga lahko pripišemo Gotom, je bilo obleganje Histrije v Dobrudži leta 238. V naslednjih nekaj desetletjih se je zvrstilo še nekaj takšnih vpadov. Kulikowski, str. 18. V bitki pri Abritu julija ali avgusta 251 so Goti pod Knivovim poveljstvom prepričljivo premagali Rimljane in ubili cesarja Decija. V bitki sta sodelovali najmanj dve skupini Gotov: Tervingi in Grevtungi. Gote so kasneje množično rekrutirali v rimsko vojsko, da bi se borili v rimsko-perzijskih vojnah.
Prvi pomorski vpadi so se dogajali tri leta zapored, verjetno 255-257. Neuspešnemu napadu na Picundo v Gruziji je naslednje leto sledil drug napad, v katerem so oplenili Picundo in Trapez (Trabzon) v Pontu. Tretje leto je mnogo večja gotska vojska opustošila velik del Bitinije in Proponta, vključno s Kalcedonom, Nikomedijo, Nikejo, Apamejo, Kisom in Pruso.