Erevan (, , občasno , , ; slovenska izgovorjava [êrevan]) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras. Skozi mesto teče reka Hrazdan, ki je vrezala sotesko in zato ni opazna. Središče mesta je na njenem levem bregu. Nadmorska višina spodnjih delov mesta je 900 m in se dvigne vse do 1200 m.
Simboli Glavni simbol Erevana je gora Ararat, ki je viden s katerega koli območja v prestolnici. Grb mesta predstavlja okronani lev na podstavku z napisom v zgornjem delu. Emblem je pravokoten ščit z modro obrobo.
27. septembra 2004 je Erevan sprejel himno Erebuni-Erevan, ki jo je napisal Paruyr Sevak in sestavil Edgar Hovhanisyan. Izbrana je bil na natečaju za novo himno in novo zastavo, ki bi najbolje predstavljala mesto. Izbrana zastava ima belo ozadje z mestnim grbom na sredini, obdan z dvanajstimi majhnimi rdečimi trikotniki, ki simbolizirajo dvanajst zgodovinskih prestolnic Armenije. Zastava vključuje tri barve armenske državne zastave. Lev je prikazan na oranžnem ozadju z modrim robom. thumb|left|Panoramski posnetek mesta z Araratom v ozadju
Zgodovina Prazgodovina
Ozemlje Erevana je bilo naseljeno že od približno 2. polovice 4. tisočletja pred našim štetjem. Južni del mesta, ki je trenutno znan kot Šengavit, je bil naseljen že od vsaj 3200 pr. n. št., v obdobju kulture Kura-Araxes v zgodnji bronasti dobi. Prva izkopavanja na zgodovinskem najdišču Šengavit so bila izvedena med letoma 1936 in 1938 pod vodstvom arheologa Jevgenija Bayburdjana. Po dveh desetletjih je arheolog Sandro Sardarian nadaljeval z izkopavanji od leta 1958 do leta 1983. 3. faza izkopavanj se je začela leta 2000 pod vodstvom arheologa Hakoba Simonyana. Leta 2009 se je Simonyanu pridružil profesor Mitchell S. Rothman z univerze Widener v Pensilvaniji. Skupaj so v letih 2009, 2010 in 2012 izvedli tri serije izkopavanj. Med postopkom je bil dosežen celoten stratigrafski stolpec do stene, kjer je bilo 8 ali 9 različnih stratigrafskih ravni. Te ravni zajemajo čas med 3200 pr. n. št. in 2500 pr. n. št. Najdeni so bili tudi dokazi o poznejši uporabi lokacije, po možnosti do leta 2200 pred našim štetjem. Proces izkopavanj je razkril vrsto velikih okroglih stavb s kvadratnimi sosednjimi prostori in manjšimi okroglimi zgradbami. V letih 2010 in 2012 je bila odkrita vrsta obrednih instalacij.
Kasnejša zgodovina Leta 782 pr. n. št je urartski kralj Argišti I. na jugovzhodnem delu današnjega mesta dal postaviti trdnjavo Erebuni za 6600 vojakov, katere ostanke je moč videti še danes. Ob utrdbi je nastala pomembna naselbina, vendar je stoletje kasneje njen pomen začel upadati, ko je kralj Rusa II. postavil novo domnevno težje osvojljivo utrdbo Teišebai Uru ('Mesto boga Teišeba'), na današnjem Rdečem hribu (Karmir Blur) v zahodnem delu današnjega mesta. Zaradi bližine rodovitne doline Arasa je območje mesta ostalo nepretregoma poseljeno vse do danes, kljub potresu, ki ga je leta 1679, takrat že pod perzijsko zasedbo, skoraj popolnoma porušil. Leta 1684 je perzijski šah Sulejman II. dovolil, da Ludvik XIV. pošlje v mesto jezuite, ki so katolikosa neuspešno poskušali prepričati, naj se armenska apostolska cerkev združi z rimokatoliško. V 18. stoletju mesto znova pridobi strateški pomen zaradi lege, kjer so se križali ruski, perzijski in turški interesi. Pavel Cicjanov, guverner ruskega severnega Kavkaza, ga prvič poskuša zavzeti leta 1804, vendar je bil kljub dvomesečnemu obleganju neuspešen. Ravno tako je bila neuspešna vojska pod poveljstvom maršala Ivana Vasiljeviča leta 1808, zato pa to leta 1827 uspe generalu Ivanu Paskeviču. Mesto, ki ga je car Nikolaj I. ob obisku leta 1837 zaradi številnih iz blatnih zidakov zidanih hiš poimenoval kot 'glineni vrč', je naslednjih 9 desetletij bilo predvsem vojaška postojanka v senci Aleksandropola (današnji Gjumri), ki so ga Rusi določili za regionalno središče. Pomen mesta se je spremenil 28. maja 1918, ko je postalo glavno mesto najprej prve armenske republike, zatem pa Armenske SSR. Mesto se je v času Sovjetske zveze skokovito razširilo na okoliške griče, prebivalstvo (50.000 na začetku 20. stoletja) pa se je kar potrideseterilo. To so spodbujale tudi republiške oblasti, kajti vsa sovjetska mesta z več kot milijonom prebivalcev so imela poseben vsedržavni pomen in bila tako upravičena do zveznega financiranja podzemne železnice, krematorija, ipd. 300px|thumb|right|Ostanki trdnjave Erebuni
Geografija Erevan leži na povprečni nadmorski višini 990 m, najmanj 865 m in največ 1390 m na jugozahodu in severovzhodu. Je na robu reke Hrazdan, severovzhodno od Araratske planote. Zgornji del mesta je obkrožen z gorami na treh straneh, medtem ko se na jugu spušča do bregov reke Hrazdan, ki teče skozi slikovit kanjon in deli Erevan na dva dela.
Zgodovinsko gledano je mesto postavljeno v osrčje Armenskega višavja v kantonu Kotajk (armensko: Կոտայք գավառ Kotayk gavar, ne ga zamenjati s sedanjo provinco Kotajk) v provinci Ajrarat.
Ker je glavno mesto Armenije, Erevan ni del nobene marz ('provinca'). Namesto tega meji na naslednje province: Kotajk s severa in vzhoda, Ararat z juga in jugozahoda, Armavir z zahoda in Aragacotn s severozahoda.
Državni rezervat Erebuni, ustanovljen leta 1981, je približno 8 km jugovzhodno od mestnega središča v okrožju mesta Erebuni. Na višini med 1300 in 1450 metri nadmorske višine rezervat zavzema površino 120 hektarjev, v glavnem je sestavljen iz polpuščavske gorske stepe. Rezervat je bil ustanovljen za zaščito divjih vrst trav, vključno z Triticum araraticum. Številne zavarovane vrste so vključene na Rdeči seznam Armenije. Ima tudi številne druge zaščitene in endemske vrste rastlin, vključno Iris elegantissima.
V rezervatu so tudi številne vrste dvoživk, med njimi žaba Pelobates Syriacus, debeloglavka in evropska zelena krastača. V rezervatu najdemo tudi številne vrste glodavcev.
Podnebje Erevan odlikuje stepsko podnebje pod vplivom celine (klimatska razvrstitev Köppen: BSk ali hladno polsušno podnebje) z dolgimi, vročimi, suhimi poletji in kratkimi, a hladnimi in snežnimi zimami. To gre pripisati temu, da je Erevan na planoti, obkrožen z gorami in oddaljen od morja in njegovih učinkov. Poletja so po navadi zelo vroča, ko temperatura avgusta doseže do 40 ° C, zime pa običajno prinašajo snežne padavine in temperature zmrzovanja, januarja je pogosto –15 ° C in nižje. Količina padavin je majhna in znaša letno približno 318 milimetrov. Erevan doživi povprečno 2700 sončnih ur na leto.
Uprava Glavno mesto
Erevan je bil prestolnica Armenije od osamosvojitve Prve republike leta 1918. Leži na Araratski planoti, zgodovinskih deželah Armenije in je bil takrat najboljša logična izbira za prestolnico mlade republike.
Ko je Armenija postala republika Sovjetske zveze, je Erevan ostal prestolnica in je dobil vse politične in diplomatske institucije v republiki. Leta 1991 z neodvisnostjo Armenije je Erevan nadaljeval s svojim statusom političnega in kulturnega središča države, kjer so bile vse nacionalne institucije: vlada, državni zbor, predsedniška palača, centralna banka, ustavno sodišče, vsa ministrstva, pravosodni organi in druge vladne organizacije.
Občina
Erevan je status mesta dobil 1. oktobra 1879 z odlokom ruskega carja Aleksandra II.. Prvi ustanovljeni mestni svet je vodil Hovhannes Ghorghanyan, ki je postal prvi župan Erevana.
Ustava Republike Armenije, sprejeta 5. julija 1995, je Erevanu podelila status marz (մարզ, provinca) . Zato je Erevan z nekaj specifikacijami deloval podobno kot armenske province. Upravni organ Erevana so tako zastopali: župan, ki ga na priporočilo predsednika vlade imenuje predsednik (ki ga lahko kadar koli odstrani), skupaj s skupino štirih podžupanov, ki vodijo enajst ministrstev (od tega finančno, prometno, urbani razvoj itd.), mestni svet Erevana, ki združuje vodje občinskih skupnosti v pristojnosti župana, dvanajst 'komunalnih okrožij', od katerih ima vsako svojega vodjo in svoje izvoljene svete. Erevan ima glavno mestno hišo in dvanajst podžupanov okrožij
V spremenjeni ustavi z dne 27. novembra 2005 je bilo mesto Erevan spremenjeno v 'skupnost' (համայնք, hamaynk); ker ustava določa, da mora to skupnost voditi župan, izvoljen neposredno ali posredno in da mora mesto urejati poseben zakon . Prve volitve mestnega sveta Erevana so bile izvedene leta 2009 in zmagala jih je vladajoča Republikanska stranka Armenije.
Poleg državne policije in cestne policije ima Erevan svojo občinsko policijo. Vsi trije organi sodelujejo pri ohranjanju zakona v mestu.
Administrativna okrožja
Erevan je razdeljen na dvanajst "upravnih okrožij" (վարչական շրջան, varčakan šrĵan), vsako z izvoljenim voditeljem. Skupna površina 12 okrožij Erevana je 223 kvadratnih kilometrov. OkrožjeArmenskošt. prebivalcev (2011 census)št. prebivalcev (2016 estimate)Povešina (km²) Ajapnjak Աջափնյակ 108.282 109.100 25.82 Arabkir Արաբկիր 117.704 115.800 13.29 Avan Ավան 53.231 53.100 7.26 Davtašen Դավթաշեն 42.380 42.500 6.47 Erebuni Էրեբունի 123.092 126.500 47.49 Kanaker-Zejtun Քանաքեր-Զեյթուն 73.886 74.100 7.73 Kentron Կենտրոն 125.453 125.700 13.35 Malatia-Sebastia Մալաթիա-Սեբաստիա 132.900 135.900 25.16 Nork-Maraš Նորք-Մարաշ 12.049 11.800 4.76 Nor Nork Նոր Նորք 126.065 130.300 14.11 Nubarašen Նուբարաշեն 9561 9800 17.24 Šengavit Շենգավիթ 135.535 139.100 40.6
Demografija Prvotno majhno mesto je Erevan postal glavno mesto Armenije in veliko mesto z več kot milijonom prebivalcev. Do padca Sovjetske zveze je bila večina prebivalcev Erevana Armencev z manjšinami Rusov, Kurdov, Azerbajdžancev in Irancev. Vendar pa se je z izbruhom vojne v Gorskem Karabahu med letoma 1988 in 1994 azerbajdžanska manjšina v državi zmanjšala, kar je del izmenjave prebivalstva med Armenijo in Azerbajdžanom. Velik del ruske manjšine je pobegnil iz države med gospodarsko krizo v 1990-ih. Danes je prebivalstvo Erevana pretežno armensko.
Po razpadu Sovjetske zveze je zaradi gospodarskih kriz na tisoče ljudi zapustilo Armenijo, večinoma v Rusijo, Severno Ameriko in Evropo. Prebivalstvo Erevana se je zmanjšalo iz 1.250.000 leta 1989 na 1.103.488 v letu 20012001 Census : ArmStat . in na 1.091.235 v letu 2003. Vendar se od takrat število prebivalcev Erevana povečuje. Leta 2007 je imelo glavno mesto 1.107.800 prebivalcev.
Erevanci na splošno uporabljajo erevansko narečje, vzhodno armensko narečje, ki se je najverjetneje izoblikovalo v 13. stoletju. Trenutno se govori v Erevanu in okoli njega, vključno z mesti Vagharšapat in Aštarak. Klasične armenske (grabar) besede sestavljajo pomemben del slovarja narečja. Skozi zgodovino je nanj vplivalo več jezikov, zlasti ruski in perzijski jezik, izposojene besede pa so v njem danes pomembno prisotne. Trenutno je najbolj razširjeno armensko narečje.
Etnične skupine
Erevan so najprej naselili Armenci in ostali homogeni do 15. stoletja. Prebivalstvo Erevanske trdnjave, ustanovljene v 1580-ih, je bilo sestavljeno predvsem iz muslimanskih vojakov, po ocenah dva do tri tisoč. Mesto je bilo v glavnem poseljeno z Armenci. Francoski popotnik Jean-Baptiste Tavernier, ki je med 1631 in 1668 obiskal Erevan do šestkrat navaja, da je mesto izključno poseljeno z Armenci. Demografska slika regije se je spremenila zaradi vrste vojn med Osmanskim cesarstvom, Iranom in Rusijo. Do začetka 19. stoletja je imel Erevan muslimansko večino.