Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Lega Omiš leži v srcu Dalmacije na levi obali ob izlivu reke Cetine v morje, 21 km jugovzhodno od Splita, pod mogočnimi apnenčnimi stenami Omaške Dinare. Stari in novi del naselja sta ločena. Stari del mesta pod golimi strmimi stenami je mesto ozkih ulic z majhnimi trgi. Zahodno je okoli 1 km dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine.

Pristanišče, v katerem stoji svetilnik, je zelo izpostavljeno močni burji, ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni vetrovi. Globina morja ob kolenastem pomolu, dolgem 50 m, je do 3 m.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu pomola, oddaja svetlobni signal: BZ Bl 3s. Področje vidljivosti belih oziroma zelenih bliskov je treba razbrati iz pomorske karte.

Prebivalstvo Pregled števila prebivalcev po letih 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021 575 821 771 851 936 1014 1439 1854 1506 1651 2408 3731 4800 6079 6565 6462 5985

Zgodovina thumb|Trdnjava Fortica nad starim mestnim jedrom Področje, na katerem se razprostira današnji Omiš, je bilo poseljeno že v rimski dobi, ko se je takratno naselje imenovalo Oneum. V srednjem veku je postal Omiš z obzidjem utrjeno mesto. V 12. in 13. stoletju mestu vladajo knezi Kačići, v 14. stoletju pa knezi Šubići. Do leta 1444, ko je prešlo mesto v beneško last, se je izmenjalo več drugih fevdalnih lastnikov. Omiš je v tem obdobju slovel kot znano gusarsko oporišče.

Iz srednjega veka so se do danes ohranili: južna mestna vrata z delom obzidja, jugozahodni tlorisno štirikotni obrambni stolp, imenovan na Fošalu, in impozantne ruševine trdnjave Starigrad, imenovane tudi Fortica, na 311 m visoki skalni polici nad mestom.

Iz 16. stoletja je v mestu ohranjenih več baročnih zgradb, med njimi cerkev sv. Duha, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo in frančiškanski samostan. Mesto se ponaša tudi muzejsko zbirko, shranjeno v lepi renesančni hiši.

Na desnem bregu Cetine na ledini Priko stoji predromanska cerkvica sv. Petra, postavljena v 10. stoletju, ki je ena najzanimivejših cerkvic iz tega obdobja v Dalmaciji in se omenja v starih listinah hrvaških vladarjev v 10. in 11. stoletju.

V vročem poletju je 13. avgusta 2026 Omiš zajel velik požar, ki je zaradi burje z gozdnatega področja segel v mesto. Zgorelo je več hiš in avtomobilov. Hudo ranjena je bila desetina ljudi.

Gospodarstvo Prebivalci Omiša se ukvarjajo s poljedelstvom in ribolovom. Zaposleni pa so tudi v tekstilni industriji in industriji predelave hrane ter vedno več v turizmu.

Znane osebe V Omišu se je rodilo več znanih hrvaških umetnikov: Josip Papučić, pesnik Vatroslav Mimica, režiser, filmski scenarist in producent Jure Kaštelan, pesnik in akademik Milovan Stanić, slikar

Viri in opombe

Glej tudi seznam naselij na Hrvaškem

Zunanje povezave

Uradna spletna stran

Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem Kategorija:Mesta Splitsko-dalmatinske županije