thumb|right|200px|critical carbon dioxide|Ogljikov dioksid dela meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo
Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi. Ko se približuje kritični točki tako, da se kapljevino v zaprtem prostoru segreva, se njena gostota zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota pare. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri kritični temperaturi izenačita, tako da se ne da več razlikovati med fazama. V kritični točki sta površinska napetost in izparilna toplota enaki nič, stisljivost pa naraste prek vseh mej. Tlak v kritični točki je enak kritičnemu tlaku, temperatura kritični temperaturi, gostota pa kritični gostoti. Ker je v kritični točki površinska napetost kapljevine enaka nič, med kapljevino in plinom tudi ni gladine.
Pri temperaturah nad kritično se s povečanjem tlaka ne da več dobiti kapljevine. V tem smislu včasih imenujejo pline le pri temperaturah nad kritično, pod njo pa plinasto fazo imenujejo paro.
Kritične spremenljivke so uporabne za zapis različnih enačb stanj z eno, ki velja za vse snovi. To je podobno kot pri normaliziranih konstantah.
Po teoriji renormalizacijskih grup je določilna značilnost kritičnosti to, da naravna značilnost dolžinske stopnje fizikalnega sistema, korelacijska dolžina ξ, postane neskončno velika. To se dogaja tudi v faznem prostoru vzdolž kritičnih premic.
Kritično točko opisuje konformna teorija polja.
Kritična temperatura, tlak in gostota nekaterih snovi
snov kritična temperatura[ K ] kritični tlak[ MPa ] kritična gostota[kg/m3] helij 5,19 0,227 690 vodik 33,2 1,297 310 neon 44,4 2,760 484 dušik 126,2 3,390 311 ogljikov monoksid 132,2 3,64 zrak 133 3,95 fluor 144,3 5,220 630 argon 150,87 4,870 531 kisik 154,6 5,050 410 metan 190,2 4,619 163 kripton 209,4 5,500 908 etilen 282 5,04 215 ksenon 289,7 5,840 1105 ogljikov dioksid 304,2 7,375 468 etan 305 4,87 207 acetilen 308 6,4 231 propan 370 4,24 220 radon 378,16 amonijak 405,6 11,595 235 klor 417 7,700 573 butan 425 3,78 228 dietileter 467 3,75 263 etanol 489 6,59 276 benzen 565 5,07 302 brom 584 10,340 302 voda 647,096 22,059 317 jod 819,16 fosfor 994,16 žveplo 1314,16 arzen 1673,16 22,059 317 živo srebro 1750,16 selen 1766,16
Glej tudi
trojna točka
Kategorija:Fizika kondenzirane snovi Kategorija:Kvantna teorija polja Kategorija:Fazni prehodi Kategorija:Temperatura Kategorija:Kritični pojavi