Petar Keglević Bužimski, hrvaški plemič, * 1478?, † 1554, baron, iz rodbine Keglevići.
Med letoma 1537 in 1542 je bil ban Hrvaške in Slavonije.Hrvatska enciklopedija- Keglević, Petar Bil je tudi kapetan Bihaća od leta 1535 do 1539.
Življenjepis
Keglević je bil od leta 1521 do 1522 stotnik in kasneje ban Jajca . Leta 1526, nekaj mesecev pred bitko pri Mohaču, je dobil jus gladii (pravico do krvnega sodstva), same bitke pa se ni udeležil (prispel je prepozno). Leta (1525–1526) je postal eden od stotnikov in glavnih častnikov kraljevih huzarjev.JOSIPA ADŽIĆ, History department, KEGLEVIĆI BUŽIMSKI U 16. STOLJEĆU, 2018 https://repozitorij.unipu.hr/islandora/object/unipu:2759/preview #page=10 Od 25. maja 1533 do 9. decembra 1537 je bil kraljevi komisar za Hrvaško in Slavonijo kot generalni državni tožilec. Od leta 1537 do 1542 je bil ban Hrvaške in Slavonije.
Bitka pri Mohaču je bila zelo travmatična. Zgodovina oseb, ki so bile pomembne po njej – med njimi tudi Petar Keglević – je opisana znova in znova. Del Zagreba se še danes imenuje po njem. Odlikoval se je v bitkah proti Osmanskemu cesarstvu in dosegel poseben sporazum. Po bitki pri Mohaču se je postavil na stran cesarja Ferdinanda proti Ivanu Zapolji. Zapolja je sklenil francosko-ogrsko zavezništvo. Petar Keglević je sklenil poseben sporazum z Osmanskim cesarstvom. Rezultat je bilo francosko-osmansko zavezništvo (glej tudi: Osmansko–beneška vojna ). Ta arhitektura Evrope se je ohranila stoletja.
Posesti svoje družine je povečal z nakupi (Kostela pri Pregradi in Krapine)cit: Jurij, mejni grof Brandenburški-Ansbach 21.12.1521 in Ferdinand I, Holy Roman Emperor, King of Croatia 8.11.1559: "grof Petar Keglević mejni grof na gradovih Kostel pri Pregradi in Krapine, National Archives of Hungary. in kraljevimi darili (Bijela Stijena pri Pakracu , Lobor, Novigrad (z dovoljenjem za gradnjo novega gradu , tj. "novih gradov"), Zsámbék , Perbál , Tök in Fürstenfeld). I. Regni hungariae et partium eidem annexarum statuum et ordinum seu nobilium familiarum stemmatographia intersertis accessorie notationibus de antiquis populis hungariae oras incolentibus, Pars II. Typis Simonis Petri Weber, 1798 p. 212.
Po smrti Keglevićevega zeta Gašparja Ernušta leta 1540 je prevzel lastništvo njegovih posesti v Međimurju, najsevernejšem delu Hrvaške, in ostal v utrjenem gradu Čakovec, vendar ga je Nikola Šubić Zrinski kasneje prisilil, da ga zapusti.
Leta 1542 ga je madžarski državni zbor v Bratislavi zaradi posebnega sporazuma z Osmanskim cesarstvom in zaradi nezakonitega lastništva Međimurja obsodil kot nezvestega. Hrvaško - ogrski kralj in sveti rimski cesar Ferdinand ga je leta 1542 odstavil z banskega položaja in zaplenil njegovo posest. Svoje delovanje je pomaknil proti jugu v Liko in vodil hrvaške vojaške sile, ki so leta 1543 v bitki pri Otočcu premagale turško vojsko.
Cesar Ferdinand je Keglevića leta 1546 zaprl v hišni pripor v enega od njegovih gradov po njegovi izbiri. Leta 1548 je bil pomiloščen/oproščen in mu je bilo vrnjeno vse njegovo premoženje skupaj z dedkovim gradom Bužimom.
Petar Keglević je bil poročen z Barbaro Strezsemley iz Streze (danes Pavlinski samostan blizu Bjelovarja), iz družine Bissenus de Streza.
Umrl je leta 1554 ali 1555.
Glej tudi
Rodbina Keglević
Sklici
Kategorija:Hrvaški plemiči Kategorija:Hrvaški bani