Kulm

Kulm je smučarska letalnica v mestu Tauplitz, Avstrijska Štajerska, ki so jo odprli leta 1950.

Leta 2003, je Daniela Iraschko-Stolz je z 200 metri kot prva ženska v zgodovini preletela to magično mejo in postavila svetovni rekord, skupaj pa je bilo tu postavljenih 8 ženskih svetovnih rekordov.

Tu so bili postavljeni tudi 3 moški svetovni rekordi; 141 m (1962), 145,5 m (1965) in 191 m (1986).

To je ena izmed trenutno le štirih delujočih letalnic na svetu (Harrachov in Ironwood nista v funkciji). Trenutni rekord naprave drži Domen Prevc z 245,5 metri.

Kulm je petkrat gostil Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v letih 1975, 1986, 1996, 2006, 2016 in 2024.

Leta 2015 je bila letalnica zadnjič povsem prenovljena in povečana na K200 in z velikostjo HS235.

Zgodovina

1948/49: Izgradnja letalnice Gradnja se je začela leta 1948 pod vodstvom Viktor Stügerja, presdsednika Smučarske zveze Salzkammergut, projektiral pa jo je inž. Hans Peyerl, končana pa leta 1949 kot največja naravna letalnica na svetu.

1950: Neuradna otvoritev z prvo tekmo Med 8.–12. marcem 1950 je potekala prva otvoritveno, a za FIS neuradno tekmovanje Mednarodni teden smučarskih poletov na povsem novi letalnici. Hubert Neuper Sr. je imel čast da je kot prvi preizkusil letalnico. Zadnja dva dneva pa sta štela za tekmovanje "V najdaljšem poletu", katerega je zmagal Rudi Dietrich (103 m) pred Hansom Ederjem (102 m) in skupno tretjeuvrščenima Werfener Huberjem in Fritz Rueppom (oba 94 metrov). A Mednarodna smučarska zveza (FIS) ni izdala homologacijskih papirjev in dovoljenja za otvoritev skakalnice kot tudi samega tekmovanja uradno ne priznava, saj se je izkazalo da je skakalnica na pol zgrajena, polna pomankljivosti in povsem neskladna z mednarodno uveljavljenimi FIS standardi.

1951: Že drugo neuradno tekmovanje Med 16.–18. marcem 1951, je potekalo drugo (za FIS neuradno) tekmovanje Mednarodni teden smučarskih poletov pred 15.000 gledalci. V končni seštevek so šteli štirje poleti. Že prvi dan je Bradl z 115 m postavil nov rekord naprave. Sepp Bradl je na koncu zmagal, vsota njegovih 4 poletov je znašala 530 m, pred drugim zahodnim nemcem Seppom Hohenleitnerjem (504 m) in tretjeuvrščenim Rudijem Dietrichom (501 m). Skakalnica je doživela mnogo potrebnih izboljšav, a da bi zadostila mendarodnim FIS standardom in uradnim priznanjem tekmovanj, so bili potrebni še nadaljnji popravki. Prenovo je spet prevzel inž. Hans Peyerl, v sodelovanju z FIS svetovalcem za smučarske skoke Inž. Straumannom.

Leta 1952, je bila Smučarska zveza Salzkammergut, ki je bila odgovorna za gradnjo in upravljanje letalnice razpuščena, ker se je Ausserland vrnil nazaj na Štajersko. Štajerska deželna vlada si je letalnico postavila kot eno izmed prioritet, vodenje pa dodelila Štajerski smučarski zvezi.

1953: FIS izdal homologacijo za uradno odprtje Med 27. februarjem–1. marcem 1953, je bila letalnica tudi uradno odprta in priznana s strani FIS, saj je po mnogih izboljšavah v zadnjih treh letih, letalnica končno zadostila vsem mednarodnim standardom in prejela homologacijo. Tako je potekalo prvo uradno tekmovanje, tridnevni "FIS Mednarodni teden poletov", ki ga je obiskalo skupaj 50.000 ljudi. Josef Bradl je zmagal z 449,8 točkami pred A. Däscherjem in Royem Sherwoodom.

Med 10.–11. marcem 1956, je potekalo dvodnevno tekmovanje, 2. uradni "Mednarodni teden poletov". V skupni seštevek so šteli štirje poleti, najboljša dva iz obeh tekmovalnih dni. Peter Lesser je zmagal z 428,5 točkami pred Veikko Heinonennom (FIN) in Olaf B. Bjørnstadom (NOR).

Med 20.–22. marcem 1959, je potekalo tridnevno tekmovanje, 3. uradni "Mednarodni teden poletov", na zadnji dan ga je obiskalo 30.000 ljudi. Šest skokov je štelo v skupni seštevek, po dva najboljša iz vseh 3 tekmovalnih dni. Zmagal je Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala.

1962: Prvi svetovni rekord Lesserja Med 1.–4. marcem 1962, je potekalo tridnevno tekmovanje, 4. uradni "Mednarodni teden poletov". Že prvi dan na uradnem treningu (četrtek), je vzhodni nemec Peter Lesser z 141 m izenačil svetovni rekord z Šlibarjem (Oberstdorf 1961), prvi na tej letalnici. Njegov moštevni kolega Helmut Recknagel je zmagal pred dvema zahodnima nemcema (Wolfgang Happle in Max Bolkart), in samo v nedeljo si je skoke ogledalo več kot 40.000 ljudi.

1965: Lesser z 145,5 metri še drugič rekordno Med 19.–21. marcem 1965, je pod okriljem K.O.P., potekalo tridnevno tekmovanje za Mednarodni teden smučarskih poletov. Prvi dan (petek) je sicer veljal za uradni trening, a istočasno tudi kot rezerva, če bi odpadel kateri izmed dveh tekmovalnih dni (sobota, nedelja), bi le ta štel v uradni skupni seštevek. Že takoj prvi dan je Bjørn Wirkola padel pri dolžini svetovnega rekorda 144 metrov. V soboto je še Peter Lesser padel prav tako pri dolžini svetovnega rekorda 147 metrov. Zadnji dan, v nedeljo, pa je Lesser pred 30.000 ljudmi še drugič na tej napravi postavil svetovni rekord pri 145,5 metra.

1971: Tekmovanje edinkrat doslej v celoti odpovedano Med 19.–21. marcem 1971 je bilo predvideno tridnevno tekmovanje za K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov, ki bi prvič štel tudi za evropski pokal, a je bilo zaradi konstantnega vetra, tekmovanje prvič in edinkrat, v celoti odpovedano. V treh dneh so uspeli izpeljati le 4 polete predskakalcev. Sobotna in nedeljska tekma sta bili predvideni v skupen seštevek, če pa bi en dan odpadel bi v seštevek kot rezerva štel petkov uradni trening.

1986: Zadnji svetovni rekord in številni padci Med 8.–9. marcem 1986, je potekalo dvodnevno "9. Svetovno prvenstvo v poletih", na povečani letalnici z točko K185, prenovljeni po vzoru Planice. Tekmovanje je v treh dneh obiskalo 50.000 ljudi. Dobro se je začelo že v petek na uradnem treningu, ko je Franz Neuländtner v drugi seriji z 188 metri postavil nov rekord letalnice. Zadnji dan pa so skoraj eden za drugimi sledili grozljivi padci z velike višine na doskočišče; Masahiro Akimoto, Ulf Findeisen, Øyvind Berg in naš predskakalec Grega Peljhan. Štirje najboljši poleti (2 od 3 najboljših iz obeh tekmovalni dni) je štelo v skupni seštevek. Nazadnje pa je Andreas Felder, ki je postal svetovni prvak, z 191 m izenačil svetovni rekord z Mattijem Nykänenom iz Planice 1985.

1996: Svetovno prvenstvo štelo tudi za svetovni pokal Med 10.–11. februarjem 1996, je potekalo dvodnevno "14. Svetovno prvenstvo v poletih", oba dneva posamično pa sta hkrati štela tudi za svetovni pokal. V štirih dneh se je zbralo kar 130.000 ljudi. Začelo se je že v četrtek na prostem treningu, ko je Jens Weißflog (201 m) kot prvi na tej napravi preletel to znamko. Andreas Goldberger je doma osvojil naslov svetovnega prvaka z 738,1 točkami (183, 183, 194 in 198 m).

Tekmovanja DatumLetoVelikostZmagovalecDrugi Tretji↓ Mednarodni teden smučarskih poletov ↓(FIS teh dveh tekmovanj ne priznava)11.–12. marec   1950 K95 Rudi Dietrich Hans Eder Werfener Huber Fritz Ruepp16.–18. marec   1951 K95 Sepp Bradl Sepp Hohenleitner Rudi Dietrich↓ FIS Mednarodni teden smučarskih poletov ↓27. februar  —   1. marec   1953 K120 Sepp Bradl Andreas Däscher Roy Sherwood10.–11. marec   1956 K120 Werner Lesser Veikko Heinonen Olaf B. Bjørnstad 20.–22. marec   1959 K120 Torbjørn Yggeseth Helmut Recknagel Walter Habersatter 2.–4. marec   1962 K120 Helmut Recknagel Wolfgang Happle Max Bolkart↓ Mednarodni teden smučarskih poletov ↓19.–21. marec   1965 K120 Henrik Ohlmeyer Bernd Karwofsky Peter Lesser3. marec   1968 K120 Zbyněk Hubač Reinhold Bachler Jiří Raška ↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov = FIS Evropski pokal ↓19.–21. marec   1971 K120 močan veter vse tri dni; skupaj izpeljali le štiri polete predskakalcev ↓ 3. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓14.–16. marec   1975 K165 Karel Kodejška Rainer Schmidt Karl Schnabl ↓ K.O.P. Mednarodni teden smučarskih poletov ↓3.–5. marec   1978 K165 Peter Leitner Falko Weißpflog Alois Lipburger↓ FIS Svetovni pokal ↓12. marec   1982 K165 Matti Nykänen Hubert Neuper Andreas Felder 13. marec   Hubert Neuper Matti Nykänen Ole Bremseth 14. marec   Hubert Neuper Ole Bremseth Armin Kogler ↓ 9. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓8.–9. marec   1986 K185 Andreas Felder Franz Neuländtner Matti Nykänen ↓ FIS Svetovni pokal ↓23. februar   1991 K185 Stephan Zünd Ari-Pekka Nikkola Per-Inge Tällberg 24. februar   Stefan Horngacher Ralph Gebstedt Heinz Kuttin 30. januar   1993 K185 Jaroslav Sakala Werner Haim Andreas Goldberger 31. januar   Jaroslav Sakala Didier Mollard Andreas Goldberger ↓ 14. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih = FIS Svetovni pokal↓10. februar   1996 K185 Janne Ahonen Andreas Goldberger Ari-Pekka Nikkola 11. februar   Andreas Goldberger Christof Duffner Janne Ahonen Prvenstvo (10.–11. februar) Andreas Goldberger Janne Ahonen Urban Franc↓ FIS Svetovni pokal ↓8. februar   1997 K185 Takanobu Okabe Andreas Goldberger Primož Peterka 9. februar   Primož Peterka Andreas Goldberger Takanobu Okabe 19. februar   2000 K185 Sven Hannawald Andreas Widhölzl Tommy Ingebrigtsen 20. februar   odpovedano zaradi premočnega vetra 1. februar   2003 K185 Florian Liegl Sven Hannawald Adam Małysz 2. februar   Sven Hannawald Florian Liegl Matti Hautamäki 15. januar   2005 HS200 Andreas Widhoelzl Roar Ljøkelsøy Adam Małysz 16. januar   Adam Małysz Andreas Widhoelzl Risto Jussilainen↓ 19. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓13.–14. januar   2006 HS200 Roar Ljøkelsøy Andreas Widhölzl Thomas Morgenstern 15. januar   ↓ FIS Svetovni pokal ↓10. januar   2009 HS200 Gregor Schlierenzauer Simon Ammann Martin Koch 11. januar   Gregor Schlierenzauer Harri Olli Simon Ammann 9. januar   2010 HS200 Robert Kranjec Simon Ammann Martin Koch 10. januar   Gregor Schlierenzauer Robert Kranjec Harri Olli 14. januar   2012 HS200 premočan veter; prestavljeno na naslednje jutro, prva od 2 tekem tisti dan 15. januar   Robert Kranjec Thomas Morgenstern Anders Bardal 15. januar   Anders Bardal Daiki Ito Kamil Stoch 11. januar   2014 HS200 Noriaki Kasai Peter Prevc Gregor Schlierenzauer 12. januar   Peter Prevc Gregor Schlierenzauer Noriaki Kasai 10. januar   2015 HS225 Severin Freund Stefan Kraft Jurij Tepeš11. januar   odpovedano zaradi premočnega vetra ↓ 24. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓15.–16. januar   2016 HS225 Peter Prevc Kenneth Gangnes Stefan Kraft 17. januar   ↓ FIS Svetovni pokal ↓13. januar   2018 HS235 Andreas Stjernen Daniel-André Tande Simon Ammann14. januar   odpovedano zaradi premočnega vetra 15. februar   2020 HS235 Piotr Żyła Timi Zajc Stefan Kraft16. februar   Stefan Kraft Rjoju Kobajaši Timi Zajc28. januar   2023 HS235 Halvor Egner Granerud Stefan Kraft Domen Prevc 29. januar   Halvor Egner Granerud Timi Zajc Stefan Kraft ↓ 28. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih ↓26.–27. januar   2024 HS235 Stefan Kraft Andreas Wellinger Timi Zajc 28. januar   ↓ FIS Svetovni pokal ↓28. februar   2026 HS235 Domen Prevc Stephan Embacher Jonas Schuster1. marec   Domen Prevc Stephan Embacher Johann André Forfang

Razvoj rekorda

Moški