Savar je manjše naselje na Dugem otoku, Hrvaška, ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.
Geografija Savar leži v osrednjem delu otoka, na manjši okoli 60 m visoki vzpetini nad robom doline, nekoliko odmaknjen od obale nad zalivom Dražica.
V dnu zaliva Dražica je manjši pristan, ki je odprt severnim in severozahodnim vetrovom.Privez plovil je mogoč na manjšem pomolu kolenaste oblike, ali pa z notranje strani valobrana. Globina morja pri valobranu je 2–3 metre. Pri pomolu je splavna drča.
Kraj je poznan po podzemni jami Strašna peć.
Prebivalstvo V Savru stalno živi okoli 46 prebivalcev.
Pregled števila prebivalcev po letih- Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 151 167 178 177 202 242 284 298 286 282 197 188 93 85 57
Zgodovina thumb|left|Otoček s cerkvijo sv. Pelegrina Kraj se prvič omenja v 13. stoletju. V slikovitem zalivu Dražica, na otočku, ki je z nasipom povezan s kopnim, stoji predromanska cerkev sv. Pelegrina. Prezbiterij je bil postavljen med 7. do 9. stoletjem, cerkvena ladja in zakristija pa sta bili zgrajeni okoli leta 1300.
Župnijska cerkev z baročnim krstilnikom z napisom v glagolici, ki so ga prenesli iz cerkve sv. Pelegrina, je bila postavljena 1670. Nekoč je bil v Savarju tudi samostan ob katerem je stala cerkev sv. Andreja.
Zanimivosti Jama Strašna peć je bila prva organizirana izletniška destinacija ne samo na Dugem otoku, temveč tudi v širši okolici. Leta 1904 je Strašno peć obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I.
Savar je znan tudi po pridobivanju umetnega kamna. Iz kamenja pridobljenega v tukajšnem kamnolomu je zgrajeno mnogo zgradb po svetu, med drugimi tudi palača Združenih narodov v New Yorku.
Sklici
Glej tudi seznam naselij na Hrvaškem
Zunanje povezave Dugi otok
Kategorija:Naselja Zadrske županije Kategorija:Dugi otok