thumb|right|Śri jantra Tantra (sanskrt: तन्त्र »tkanje« označuje nepretrganostNorbu, str. 49) ali tantrizem je katera koli izmed ezoteričnih tradicij, ki imajo korenine v pokrajinah Indije. Obstaja v hindujskih, bönpojskih, budističnih in džainističnih oblikah. Tantro lahko v njenih mnogih oblikah najdemo v Indiji, Kitajski, Japonski, Tibetu, Nepalu, Butanu, Pakistanu, Šrilanki, Koreji, Kambodži, Burmi, Indoneziji in Mongoliji.White (2000), str. 7 David Gordon White, medtem ko svari pred okornimi definicijami te protejske prakse, ponuja sledečo definicijo:
Pregled Robert Brown opaža, da je izraz »tantrizem« konstrukt zahodnjaških učenjakov in da:
Tantra je, prej kot enojen nepretrgan sistem, skupek praks in idej, katerih skupne značilnosti so uporaba obredov, delo z energijami, v nekaterih primerih prestopna dejanja, uporaba posvetnega kot dostop do svetega, ter istovetenje mikrokozmosa z makrokozmosom.Harper (2002), str. 2. Tantrik koristi božansko moč, ki se pretaka po vesolju (vključno z njegovim telesom), da bi dosegel pomembne cilje. Ti cilji so lahko duhovni ali posvetni.Harper (2002), str. 3.
Mistična izkušnja ali vodstvo guruja se tantrikom zdi nujno.Satyananda (2000) Pri delu z energijami si tantrik pomaga z raznimi orodji. Ta vključujejo jogo, ki vzpodbudi procese, ki aspiranta povežejo z božanskim. Pomembne so tudi vizualizacije božanstva ter verbalizacije ali evokacije s pomočjo manter, zasnovanih kot orodje za klicanje moči v bitje. Izvajalci tantre uprizarjajo istovetenje z izbranim božanstvom ~ pogosto se popolnoma enačijo z božanstvom, saj aspiranti »postanejo« božanstvoHarper (2002), str. 3–5. ali Išta-Devata. Na Kitajskem se tantra imenuje Mizong ("skrivni nauk").Liang, Wu (1997): str. 128-133. Kitajska tantra namesto jogijskih vaj uporablja qigong, poleg nekaterih indijskih manter pa uporablja tudi kitajske mantre.Liang, Wu (1997): str. 157.
Hindujska tantra Tantrično tradicijo lahko obravnavamo vzporedno ali prepleteno z vedsko tradicijo. André Padoux omenja, da so tantrizem v Indiji ožigosali kot izmeček ortodoksnih vedskih nazorov.Za tantrizem, označen kot odstopanje od vedskih pravil, glej: Padoux, André, »What do we mean by Tantrism?« v: Harper (2002), str. 23. Maurice Winernitz v svojem pregledu tantrične literature poudarja, da indijska tantrična besedila niso sovražno nastrojena do ved, kljub temu pa predlagajo, da so vedski nauki prezahtevni za našo dobo ter da se zato v vedah razkrivajo lažje doktrine in kulti, primernejši za naš čas.Za komentar o kontrastu med vedskim in tantričnim učenjem glej: Winternitz, volume 1, str. 587. Nekateri pravoverni brahmani, ki sprejemajo avtoriteto ved, zavračajo veljavnost tanter.O zavračanju o avtoriteti ved glej: Flood (1996), str. 122. N. N. Bhattacharyya razlaga:
V nasprotju s tem odnosom, sodobni avtor, Swami Nikhilananda, piše ne le o tesni sorodnosti tantre z Vedami, temveč tudi, da se v razvoju tantrične misli kažejo vplivi upanišad, puran in joge.Nikhilananda (1982), str. 145-149
Tantre se, med drugim, nahajajo v tradicijah kot so šivaizem (šaiva), višnuizem (vaišnava),Za pregled tantre v zgodnjem višnuizmu glej: Bhattacharyya, str. 182-188. ganapatja,Za podrobno razpravo o tantričnem ritualu ganapatja glej: Bühnemann. in šaktizem. Tantrična besedila so v posameznih tradicijah označena kot šaiva , vaišnava ,Za besedila , ki predstavljajo tantrični višnuizem, glej: Flood (1996), str. 122. in šakta tantre. Kljub temu med temi besedili ni strogega ločevanja, v praktičnih primerih pa se za to vrsto besedil uporablja kar beseda »tantra«.Za terminologijo , in glej: Winternitz, str. 587.
Evolucija in involucija Po tantri sodeč ima bit-zavest-blaženost ali satčitananda sposobnost samoevolucije in samoinvolucije. Prakriti ali »resničnost« se razvije v mnogoterost bitij ter stvari, a še vedno, istočasno, ostaja čista zavest, bit in blaženost. V tem procesu evolucije maja skrije resničnost ter jo loči v nasprotja, kot na primer zavest in nezavest, prijetno in neprijetno in tako dalje. Ti odločilni pogoji posameznika (dživa) vežejo, omejujejo in ovirajo, če jih ne prepozna in premaga.Nikhilanada (1982), str. 145-160
V tej relativni dimenziji Šivo in Šakti zaznavamo kot ločena. Kljub temu pa v tantri, celo v stanju evolucije, resničnost ostaja čista zavest, bit in blaženost, čeprav tantra ne zanika dejanja ali dejstva evolucije. Pravzaprav, tantra trdi, da sta tako evolucija sveta kot posamezna dživa sami po sebi Resnični. V tem pogledu se tantra razlikuje od čistega dualizma kot tudi od splošno sprejetega nedualizma vedante.
Evolucija ali »izhodni tok« je le ena polovica delovanja maje. Involucija ali »povratni tok« vrne dživo nazaj k viru ali koreninam Resničnosti, ki odkriva neskončnost. Tantra naj bi učila metodo spreminjanja »izhodnega toka« v »povratni tok«, ki preoblikuje okove maje v to, kar »osvobaja«. Ta pogled poudarja dve maksimi tantre: »človeka mora povzdigniti to, kar ga potolče« in »strup, ki ubija postane eliksir življenja, ko ga uporablja modrec«.
Metoda Tantrična metoda zagovarja prečiščevanje, ne pa negiranje relativne resničnosti. Metoda sublimacije je sestavljena iz treh faz: očiščevanje, oplemenitenje in »ponovna zagotovitev identitete na ravni čiste zavesti."
Obredni običaji thumb|Kip tantrične boginje Kali iz Dakšineswara, Zahodna Bengalija, India; skupaj z njeno jantro.
Zaradi širokega spektra raznih tantričnih skupnosti je izjemno težko dokončno opisati tantrične običaje. Avalon (1918) kljub temu predlaga uporabno delitev »običajnega obreda« ter »svetega obreda«.
Običajni obred Običajni obredi zaradi raznolikosti posameznih tantričnih skupin in posameznikov zaobjemajo številne običaje in prakse. Običajni obred ali pudža lahko vključuje kateregakoli od sledečih elementov:
Mantra in jantra Tako kot v drugih hindujskih in budističnih jogijskih tradicijah, mantra in jantra tudi v tantri igrata pomembno vlogo. Mantre in jantre so orodja za klicanje določenih hindujskih božanstev, kot sta na primer Šiva in Kali. Pudža lahko na podoben način vključuje osredotočanje na jantro ali mandalo, povezano s pripadajočim božanstvom.Magee, Michael. The Kali Yantra
Istovetenje z božanstvi Ker je tantra proizvod zgodnje hindujsko-vedske filozofije, sprejema hindujske bogove in boginje, še posebej Šivo in Šakti, skupaj z advaita filozofijo, ki pravi, da oba predstavljata en pol najvišjega Para Šive ali Brahmana. Ta božanstva lahko častimo z zunanjimi obredi (cvetje, kadila in druge daritve) ali pa z notranjimi rituali, kjer se pojavljajo kot atributi meditacije na Išta-Devato. Tantrik si predstavlja samega sebe kot božanstvo ali pa izkusi daršan (vizijo) božanstva.
Skrivni obred Skrivni obred je lahko sestavljen iz kateregakoli ali vseh elementov običajnega obreda, ki se pojavljajo v nespremenjeni obliki ali pa jih tantriki zamenjajo z drugimi čutnimi obredi in temami, kot na primer pojedina (hrana), koitus (spolnost, ustvarjenje), pokopališča in grobnice (smrt, prehod) ter odvajanje blata, uriniranje in bruhanje (propad, odpadki, preporod, plodnost).Svoboda, Robert. Aghora: At the Left Hand of God. Brotherhood of Life, 1986. ISBN 0-914732-21-8 Prav zaradi teh čutnih obredov je Heinrich Zimmer tantri pripisal pozitiven odnos do sveta:
V Avalonovi knjigi Sakti and Sakta (1918), Poglavje 27: The Pañcatattva (The Secret Ritual), avtor trdi, da skrivni obred (ki ga imenuje pančatattvaPančatattva ima v raznih tradicijah številne pomene. Izraz »pančatattva« se pojavlja tudi v Gaudija vaišnavizmu. Rosen, Steven J. Sri Pancha Tattva: The Five Features of God 1994 ISBN 0-9619763-7-3 Folk Books, New York), čakrapudža in pančamakara obsegajo:
V tem poglavju Avalon navaja tudi serijo variacij in zamenjav za elemente (ali tattve) pančatattve (pančamakara), ki se nahajajo v tantri. Razne tantrične tradicije zatrjujejo, da med tantričnimi petimi nektarji in mahabhuto obstaja neposredna povezava.
Seksualni obredi Seksualni obredi so se v zgodnji hindujski tantri verjetno pojavili kot praktične metode za proizvajanje preobraznih telesnih tekočin.White (2000) Le-te so bile namreč bistvena daritev tantričnim božanstvom. Seksualni obredi so se morda razvili tudi iz klanskih iniciacijskih ceremonij, ki so vključevale prenos spolnih tekočin. V tem obredu so moškega oplodili ali okrvavili s spolnimi izločki družice, ki so bili včasih pomešani s semenom guruja. S pomočjo ženske miline se je moški tako spremenil v sina klana (kulaputra). Tekočina klana (kuladravja) ali nektar klana (kulamrita) je iz njene maternice tekel naravno. Kasnejši razvoj tega rituala je dajal večji poudarek na blaženost božanske spojitve, ki je zamenjala bolj telesno simboliko zgodnejših oblik. Čeprav na Zahodu tantro običajno enačijo s spolnostjo, so bili sekte, ki so izvajale spolne obrede, v manjšini. V številnih tantričnih rodovih so se te maithuna prakse razvile v psihološki simbolizem.
Ko je obred izveden po vseh predpisih tantre, kulminira v veličastni izkušnji neskončnega zavedanja. Tantre navajajo, da ima spolnost tri jasne in ločene namene: oploditev, užitek in odrešitev. Ljudje, ki iščejo odrešitev, se izogibajo orgazmu v prid višji obliki zamaknjenosti, ki se pojavi pri seksualnem obredu, kjer sta partnerja prepletena v negibnem objemu. Tantriki izvajajo več priporočenih seksualnih obredov. Ti vsebujejo dovršene in zamotane pripravljalne ter očiščevalne obrede. Vsi obredi skupaj uravnovesijo ido in pingalo - energiji, ki se pretakata po pranskih kanalih subtilnih teles obeh udeležencev. Ko sta ti dve energiji v popolnem ravnovesju, se odpre sušumna nadi (kanal), kundalini pa ima tako prosto pot, da se po njem dvigne navzgor. Na koncu dvig kundalinija pripelje do samadhija, ko se osebnosti obeh udeležencev popolnoma raztopita v spojitvi s kozmično zavestjo. Tantriki to dejanje razumejo na več stopnjah. Moški in ženska sta telesno združena, kar predstavlja Šivo in Šakti, moško in žensko načelo. Onstran telesne združitve se odvija subtilno zlitje energij Šive in Šakti, kar privede do skupnega energijskega polja. Na stopnji posameznika udeleženca izkusita spojitev svojih energij Šive in Šakti.Satyananda.Woodroffe (1959).
Zahodnjaški pogledi Sir John Woodroffe Prvi zahodnjaški učenjak, ki se je preučevanja tantre lotil resno, je bil Sir John Woodroffe (1865–1936), poznan tudi pod psevdonimom Arthur Avalon. Številni ljudje ga imajo za »ustanovnega očeta tantričnih študij«.Urban (2003), str. 22 V nasprotju s predhodnimi zahodnjaškimi preučevalci je bil Woodroffe zaščitnik tantre, ki jo je branil pred njenimi mnogimi kritiki. Tantro je predstavljal kot etični filozofski sistem, ki je v soglasju z Vedami ter vedanto.Urban (2003), str. 135 Woodroffe, raziskovalec hindujskih tantričnih tradicij, je tudi sam izvajal tantro, kot jo je videl in razumel, hkrati pa je skušal ohranjati učenjaško objektivnost.Glej: Arthur Avalon, trans. Tantra of the Great Liberation: Mahanirvana Tantra (London: Luzac & Co., 1913); Avalon, ed. Principles of Tantra: the Tantratattva of Shriyukta Shiva Chandra Vidyarnava Bhattacharyya Mahodaya (London: Luzac & Co., 1914-16); Woodroffe, Shakti and Shakta: Essays and Addresses on the Shakta Tantrashastra (London : Luzac & Co., 1918)
Nadaljnji razvoj Kasneje je vse več učenjakov začelo aktivno preiskovati tantrična učenja. Večinoma so prihajali iz študija primerjalnih verstev ter indologije; med njimi so bili tudi Agehananda Bharati, Mircea Eliade, Julius Evola, Carl Jung, Giuseppe Tucci and Heinrich Zimmer.Urban (2003), str. 165-166
Po mnenju Hugha Urbana so Zimmer, Evola in Eliade tantro dojemali ko »vrhunec vse indijske misli: najbolj radikalna oblika duhovnosti ter arhaično srce prvobitne Indije« in jo imeli za idealno relegijo sodobne dobe. Vsi trije so tantro videli kot »najbolj prestopniško in silovito pot do svetega«.Urban (2003), str. 166-167
Tantra v sodobnem svetu