Antioh I. Soter (, Antíochos Sōtér; »Antioh Rešitelj«) je bil od leta 281 do 261 pr. n. št. kralj Selevkidskega cesarstva, * okoli 324 pr. n. št., Perzija ali Mezopotamija, † 2. junij 261 pr. n. št., Sirija.

Na prestolu je nasledil svojega očeta Selevka I. Nikatorja in vladal do svoje smrti.Antiochus I Soter. Livius. Bil je zadnji znani kralj s starodavnim mezopotamskim naslovom "kralj (vesoljnega) sveta" (šar kiššatim).

Življenjepis Antioh I. je bil po materi Apami Sogdijec.Magill, Frank N. in drugi (1998). The Ancient World: Dictionary of World Biography, Volume 1. Pasadena, Chicago, London. Fitzroy Dearborn Publishers, Salem Press, str. 1010. ISBN 0-89356-313-7.Holt, Frank L. (1989). Alexander the Great and Bactria: the Formation of a Greek Frontier in Central Asia. Leiden, New York, Copenhagen, Cologne: E. J. Brill. str. 64–65. ISBN 90-04-08612-9. Mati je bila hčerka Spitamena in ena od princes, s katerimi je Aleksander Veliki poročil svoje generale.Arrian. Anabasis 7.4.6.Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Seleucid Dynasty s.v. Antiochus I. Soter". Encyclopædia Britannica. 24 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 604. Selevkidi so vztrajno trdili, da je bila Apama hčerka Dareja III., s čimer so se želeli legitimirati kot nasledniki tako Ahemenidov kot Aleksandra Velikega in s tem zakoniti vladarji zahodne in osrednje Azije. Shahbazi, A. Sh. Apama. Encyclopaedia Iranica.

Antioh se je malo pred očetovo smrtjo poročil s svojo mačeho Stratoniko, hčerko Demetrija Poliorketa. Antični viri poročajo, da je zakonsko zvezo spodbudil njegov postarni oče zaradi strahu, da bo sin umrl zaradi ljubosumja.Plutarh. Demetrius, 38; Apijan, Syr. IX.59. Stratonika je Antiohu rodila pet otrok: Selevka (kasneje usmrčen), Laodiko, Apamo, Stratoniko Makedonsko in naslednika Antioha II. Teosa.

thumb|250px|Zlati stater Antioha I., kovan v Aleksandriji na Oksu okoli 275 pr. n. št.

Atentatu na očeta leta 281 pr. n. št. je sledila izjemno težka naloga obdržati celovito cesarstvo. V Siriji je skoraj takoj po smrti izbruhnil upor. Antioh je bil kmalu prisiljen spraviti se z očetovim morilcem Ptolemejem Keraunom in mu prepustiti Makedonijo in Trakijo. V Anatoliji ni mogel obraniti Bitinije pred perzijskimi dinastijami, ki so vladale v Kapadokiji.

Leta 278 so v Anatolijo vdrli Galci, ki jih je Antioh leta 275 pr. n. št. premagal s pomočjo indijskih bojnih slonov. Domneva se, da je ravno po tej zmagi dobil vzdevek Soter (Rešitelj).

Konec leta 275 pr. n. št. so je odprlo vprašanje Kelesirije, ki je bila že od delitve leta 301 pr. n. št. predmet spora med Selevkom I. in Ptolemajem I. Sledila je prva sirska vojna, v kateri je Ptolemaj okupiral Kelesirijo, zahteve Selevkidov pa so ostale. Zunanje meje obeh cesarstev se niso spreminjale. Spreminjale so se samo notranje meje na obali Male Azije in okoli obmejnih mest, na primer Damaska.

Leta 268 pr. n. št. je Antioh I. postavil temelje za Ezidinega templja v Borsipi. Oelsner, Joachim (2000). "Hellenization of the Babylonian Culture?" (PDF). The Melammu Project. Pridobljeno 6. junija 2017. Njegov najstarejši sin Selevk je od okoli 275 pr. n. št. do 268/267 pr. n. št. vladal kot podkralj na vzhodu. Kmalu zatem ga je Antioh ukazal usmrtiti zaradi domnevnega upora. Okoli leta 262 pr. n. št. je Antioh I. poskušal z orožjem razbiti vse večjo moč Pergamona, vendar je bil v bližini Sard poražen in je kmalu zatem umrl. Leta 261 pr. n. št. ga je nasledil njegov drugi sin Antioh II. Teos. Smith, Andrew. "Johannes Malalas - translation". www.attalus.org. Pridobljeno 6. junija 2017.

Ai-Hanum thumb|250px|Kovanec Antioha I. Soterja, kovan v Ai-Hanumu

Nedavna analiza kaže, da je mesto Ai-Hanum na sotočju rek Pandž in Kokča v provinci Tahar na severu Afganistana zelo verjetno ustanovil Antioh I. okoli leta 280 pr. n. št. Mesto stoji na pragu Indijske podceline.

Odnosi z Indijo thumb|250px|Kovanec Antioha I., kovan v Antiohiji; na eni strani je makedonski ščit s selevidskim sidrom za zadnji pa bojni slon

Antioh I. je ohranjal prijateljske diplomatske odnose z Bindusaro, vladarjem indijskega Mavrijskega cesarstva. Antiohov ambasador na Bindusarovem dvoru je bil Deimah iz Plateje. Atenej, grški pisatelj iz 3. stoletja n. št. v svoji knjigi Deipnosophistae omenja dogodek, za katerega je izvedel iz Hegesandrovih spisov: Bindusara je od Antioha zahteval, naj mu pošlje sladko vino, suhe fige in sofista. Antioh je odgovoril, da mu bo poslal vino in fige, prodajo sofistov pa grški zakoni prepovedujejo.Kosmin 2014, str. 34–35.Mookerji 1966, str. 38.

Antioh je verjetno grški kralj, omenjen v Ašokovih ediktih kot eden od prejemnikov Ašokovega budističnega prozelitizma. Jarl Charpentier. "Antiochus, King of the Yavanas". Bulletin of the School of Oriental Studies, University of London 6.2 (1931): 303–321. Ašoka omenja tudi to, da je na ozemlju helenskih kraljev spodbujal razvoj zeliščarstva za ljudi in živali.Edicts of Ashoka, 2nd Rock Edict. Kralj, omenjen v Ašokovih ediktih, bi lahko bil Antiohov sin in naslednik Antioh II. Teos, čeprav je Antioh I. zaradi tesnejših stikov z Vzhodom bolj verjeten kandidat.

Neoklasična umetnost Ljubezen med Antiohom in njegovo mačeho Stratoniko je pogosto upodobljena v neoklasični umetnosti.

Sklici

Zunanje povezave Appianus' Syriaka Babylonian Chronicles of the Hellenistic Period Antiochus I Soter, Mahlon H. Smith

Kategorija:Rojeni leta 324 pr. n. št. Kategorija:Umrli leta 261 pr. n. št. Kategorija:Selevkidi Kategorija:Vladarji v 3. stoletju pr. n. št.